Menu Item
Gospodarsko ministrstvo se je ob reorganizaciji vlade preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Tega vodi minister Matjaž Han, ki združitev gospodarstva in turizma z resorjem športa ocenjuje kot prelomno. Danes so predstavili, kakšen je letošnji načrt razvojnih finančnih spodbud za slovensko gospodarstvo, turizem in šport.
Gospodarsko ministrstvo je ob reorganizaciji vlade prevzelo še resor športa, ob čemer je pristojni minister Matjaž Han obljubil, da gospodarstva ne bodo pustili samega. Ministrstvo v novi konstelaciji je pojasnilo usmeritve delovanja za letos in predstavilo razrez sredstev za slovenske podjetnike, turistične delavce in športnike.
“Za dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti in dvig dodane vrednosti moramo nadaljevati z vlaganji. Vlaganji v nadaljnji razvoj in rast podjetij, nadaljnji razvoj v digitalni in zeleni prehod in pa seveda v sredstva za večjo produktivnost,” je že v uvodu poudaril Han.
Na vprašanje, kaj bodo delali letos, je Han spomnil, da se je z reorganizacijo vlade njihovo delo na ministrstvu spremenilo: “Regionalni razvoj in inovacije zapuščata naše ministrstvo in gresta vsak na eno ministrstvo, mi pa smo dobili tudi šport. S tega vidika smo pripravili načrt predvidenih javnih razpisov. Z vsemi temi razpisi želimo narediti čim bolj predvidljivo možnost koriščenja javnih sredstev, predvsem pa želimo pomagati gospodarstvu. Letos bomo ciljnim skupinam ponudili za 634,4 milijona evrov novih razvojnih spodbud. To zajema tudi ukrepe namenskega premoženja izvajalskih organizacij in SID banke.”
Približno polovica zapisanega zneska oziroma 304,9 milijona evrov bo ponujenega ciljnim skupinam za gospodarstvo turizem in šport. V to je vključenih pet objavljenih ukrepov oziroma razpisov, ki imajo predvidene roke za oddajo vlog letos ter triindvajset ukrepov, ki jih bodo objavili na novo.
Glede virov financiranja je minister pojasnil, da so ti različni, saj del predstavlja integralni proračun in evropska sredstva, del pa tudi stara in nova kohezijska ovojnica. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo podjetjem letos zagotovili dobrih 62 odstotkov nepovratnih sredstev, skoraj 34 odstotkov povratnih sredstev, trije odstotki pa bodo ukrepi, ki jih sestavljajo kombinirana sredstva.
Han: Nismo tukaj, da bi gospodarstvo učili, kako in kaj mora delati
Minister Han je ob predstavitvi razreza dejal, da bodo z ukrepi podprli osem področij, od česar je največji kos pogače predviden za nova interventna posojila za omilitev posledic energetske in ukrajinske krize, ki bodo namenjena za investicije v obratna sredstva. Za to bo namenjenih skoraj 110 milijonov evrov oziroma 36 odstotkov. “Gre za vzpostavitev novih finančnih instrumentov pri našem podjetniškem skladu in SID banki, na osnovi zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Nato bomo šli v gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij za dobrih 83 milijonov evrov oziroma 27 odstotkov teh sredstev. Raziskave in razvoj skoraj 34 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov. Podjetniško in internacionalizacija dobrih 29 milijonov evrov oziroma devet odstotkov. Šport skoraj 17 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka. Seveda bomo spodbujali tudi lesno predelovalno industrijo; 13 milijonov evrov oziroma dobre štiri odstotke. Za spodbujanje turizma skoraj 11 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka in pa krožno gospodarstvo, dobrih 8 milijonov evrov, to pa je 2,7 odstotka,” je pojasnil gospodarski minister.
Ob predstavitvi razreza je Han pojasnil tudi usmeritve ministrstva, ki ga vodi, pri čemer je dejal, da niso na ministrstvu, “da bi gospodarstvo učili, kako in kaj mora delati”. “Prepričan sem, da vsa ta podjetja zelo dobro vedo, kje imajo potencial, kje imajo potencial za izboljšanje poslovanja, rasti in razvoja svojega podjetja, predvsem pa, kaj morajo narediti za povečanje konkurenčnosti. Ministrstvo in naša ekipa je tu, da podjetjem na tej poti pomaga, kar se le da. Zagotovi predvsem predvidljivo poslovno stabilno okolje in pa pomaga tudi z razvojnimi sredstvi. S tem skrbimo za širši ekonomski in družbeni učinek vloženih sredstev, da se vsak vloženi evro oplemeniti in na neki način multiplicira. Da spodbujamo sodelovanje podjetij in krepimo verigo vrednosti ter da spodbudimo tudi zasebni vložek v kakovostne investicije za višjo dodano vrednost, hkrati za skrb za okolje in za boljše okolje za zaposlene. Če bomo vse to znali skupaj sodelovati, se poslušati na tej poti, po tem verjamem, da bomo imeli v Sloveniji večjo dodano vrednost, da bodo podjetja in zaposleni lahko zadovoljni in posledično tudi mi na ministrstvu,” je sklenil Han.
Načrt ministrstva se bo letos še spreminjal
Uvodnim besedam ministra Hana so sledile še predstavitve posamičnega področja na ministrstvu. Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za razvojna sredstva Sibil Klančar je pojasnila, kako vidijo svoj načrt razvojnih spodbud. Predvsem je izpostavila pomen predvidljivega poslovnega okolja, za katero meni, da je podobno pomembno kot davčna politika, davčni sistem, trg dela ter vse ostale razvojne politike in izvedbeni ukrepi ministrstva.
Klančar se je navezala na 304,9 milijona evrov razvojnih spodbud, ki jih je ministrstvo pripravilo za letos, ob čemer poudarja, da to ni edino, kar je gospodarstvu na voljo. “Poenostavljeno povedano mi poznamo tri nivoje razvojnih spodbud. Prvi je tisti nivo, ki je pod neposredno ingerenco oziroma pristojnostjo našega ministrstva: to so razpisi, ukrepi, ki na neki način preidejo skozi naš proračun. Naj si bodo to evropska ali integralna sredstva. Na drugem nivoju imamo tudi širši ekosistem spodbud: to je 634,4 milijona evrov, ki bodo na voljo letos. Tukaj imamo številne javne agencije oziroma javne sklade, tudi našo partnerico SID banko. Iz namenskega premoženja, ki ga te institucije upravljajo, je vsako leto na voljo precej razvojnih spodbud. Govorim predvsem o ugodnem financiranju preko povratnih sredstev. To so ugodni krediti, ugodne garancije, tudi del lastniškega financiranja, skratka, ko gospodarstveniki iščete za svoje razvojne možnosti, kako podpreti vaše projekte, je tukaj povabilo, da se spremlja tudi ta širši ekosistem spodbud. Tretji nivo, ki pa ni nič manj pomemben, je pa seveda tisto, kar nam Evropska unija daje neposredno preko programov, ki jih vodi neposredno Evropska komisija oziroma pooblaščene organizacije. Tukaj je program Horizon, tukaj so stvari, kjer lahko podjetje pravzaprav konkurirate v sodelovanju z ESO, na vesoljskem področju. Naprej so tukaj ukrepi, kot so za podporo digitalizaciji, in podobno. Vse to je podjetnikom na voljo, tako da vas tudi tukaj vabimo, da mogoče včasih pogledate tudi s širšega aspekta, kaj je na voljo za vaše projekte,” razlaga.
Spomnila je tudi, da gre pri današnji predstavitvi za načrt, ki pa se lahko med letom spreminja. Kot je napovedala, se zgodaj spomladi ali maja obeta večja sprememba razvojnih spodbud. V načrt denimo še ni zajeto področje javnih investicij v športno infrastrukturo. Hkrati se obeta tudi nov finančni vir, to so evropska sredstva iz pobude Repower EU, kjer načrtujejo ukrep, ki bo osredotočen na industrijo. “V proceduri je zakon o ohranjanju in razvoja rokodelstva. Tudi tukaj nameravamo ekosistem na področju rokodelstva okrepiti, tudi s finančnimi spodbudami,” še dodaja Klančar.
V turizmu ukrepi za prenovo infrastrukture
Podpornemu in stabilnemu okolju za lažje poslovanje naj bi veliko pozornosti namenili tudi na direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, je napovedal generalni direktor direktorata Jernej Salecl. Znotraj direktorata bodo razpisali 110 milijonov evrov povratnih sredstev, ki bodo primarno namenjeni gospodarstvu za soočanje s posledicami energetske krize in 125 milijonov evrov nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj ali investicije.
Direktorat bo tako nadaljeval lansko državno spodbudo investicijskega cikla. “Posebej bi želel opozoriti na dobrih 29 milijonov evrov sredstev, ki so bila razpisana že lani, pa imajo odpiranja v letošnjem letu. Kot rečeno, pozorno spremljajte razpise pri nas in pri vseh agencijah, za to, da slučajno kateri datum ne uide,” izpostavlja.
Področje turizma je osvetlila generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin, ki je še pred predstavitvijo načrtovanih javnih razpisov v načrtovanem znesku 10,7 milijona evrov, dotaknila tudi aktualnega razpisa v okviru načrta za okrevanja in odpornost: “Odprt je namreč javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo, in sicer investicijski cikel, katerega vrednost je 69 milijonov evrov. S tem razpisom želimo podpreti novogradnje in rekonstrukcije turističnih nastanitev, ki ponujajo višjo strukturirano storitev in zagotavljajo višjo dodano vrednost. Analize so namreč pokazali, da se struktura nastanitvenih zmogljivosti slabša. S tem se posledično slabša tudi dodana vrednost in upočasnjuje rast prilivov iz naslova izvoza potovanj. Čeprav se je število nastanitvenih zmogljivosti pred letom 2019 povečalo za 21 odstotkov, se je to zgodilo predvsem na račun enostavnejših kapacitet, ki pa žal ne doprinesejo k višji kvaliteti in k zmanjšanju vpliva sezonskosti,” je razmere opisala Kalin.
Ob omenjenem razpisu, ki je bil objavljen že lani in pri katerem so na direktoratu za turizem že prejeli 98 vlog, letos načrtujejo še vsaj eno odpiranje javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Vrednost javnega razpisa je deset milijonov evrov, na direktoratu za turizem pa bodo letos izvedli še dva ukrepa v skupni vrednosti 0,7 milijona evrov.
Promocija lesa in povečanje ponudbe
Spodbude, ki jih ministrstvo načrtuje za področje lesarstva, je predstavil Darko Sajko, generalni direktor direktorata za lesarstvo. Kot je poudaril, ministrstvo stremi k čim večjemu izkoristku surovinskega potenciala, ki ga imamo v Sloveniji, glede na poraščenost ozemlja z gozdovi. “Zato smo si v strateških dokumentih za to področje zadali več konkretnih ciljev, s katerimi želimo v prihajajočem obdobju dvigniti panogo na višjo raven. Tukaj bi izpostavil predvsem povečanje prodajne realizacije v lesni industriji, potem povečanje domače predelave lesa predvsem v izdelke s čim višjo stopnjo predelave in višjo dodano vrednostjo, povečanje števila zelenih delovnih mest v panogi in vse skupaj nekako zaokrožiti z uspešnih in ugodnim poslovnim okoljem za razvoj podjetij v lesnopredelovalni industriji.
Cilje želijo uresničiti z dvema tipoma ukrepov. Prvi je usmerjen v dvig ponudbe, “kar pomeni, da tukaj neposredno krepimo konkurenčnost lesnopredelovalne industrije, predvsem preko javnih razpisov,” pojasnjujejo na ministrstvu. Drugi ukrep je dvig povpraševanja, ki ga izvajajo skozi promocijske aktivnosti. “Širšo javnost ozaveščamo o pozitivnih učinkih rabe lesa in lesenih izdelkov, prav tako pa si z različnimi pobudami in zakonodajnimi predlogi prizadevamo, da bi dosegli večjo uporabo lesa tudi pri javnih investicijah,” je še dodal Sajko.
Še letos nova resolucija o nacionalnem programu športa
Po reorganizacije vlade je pod okrilje ministrstvo za gospodarstvo prešlo še področje športa. Načrte je predstavila Petra Rovnik, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za šport. Dejala je, da je šport eno ključnih družbenih področij, ki povezuje tako posameznika kot družba, krepi pozitivne vrednote in je del narodne identifikacije Slovencev. “Šport je vpet v različne strukture in mehanizme družbe, zato je izjemnega pomena njegovo učinkovito izvajanje,” je poudarila.
Za naslednjih deset let ministrstvo načrtuje strateški razvoj športa, ob tem pa tudi novo resolucijo o nacionalnem programu športa v državi. Ta bi veljala od leta 2024 do 2033, hkrati pa napovedujejo še vzpostavitev nadzora nad uspešno izvedbo strategije.
“V nacionalnem programu športa se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki, po katerih se meri njegovo uresničevanje. Nacionalni program določa strateške, finančne, kadrovske in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev. V tem okviru so izjemnega pomena tudi razvojna sredstva, s katerimi je možno dodatno multiplicirati pozitivne učinke športa na slovensko ekonomijo in družbo,” je stališče ministrstva povzela Rovnik.
Ministrstvo za letos izvaja oziroma pripravlja tri projekte. Prvi se financira iz načrta za odpornost in okrevanje, medtem ko se preostala projekta financirata iz sredstev evropske kohezijske politike. Skupna vrednost projektov znaša slabih 17 milijonov evrov.
Odgovore ministra in predstavnike posamičnih področij na novinarska vprašanja si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje