Ob uničenju domov so poplave povzročile tudi zlom regionalnega gospodarstva. Prostori podjetij so bili ponekod poplavljeni do stropa, samo v savinjski dolini je voda povzročila škodo skoraj 90 odstotkom obrtnikom. Uničeni so objekti, stroji, zaloge, infrastruktura - marsikdo fizično ne more v službo. "Nič nam ne koristi, če bomo rešili streho nad glavo, če ljudje ne bodo imeli službe, in če bo gospodarstvo v teh občinah, zaradi tega, ker ne bi reagirali pravočasno in učinkovito, na koncu propadlo," je danes povedal premier Robert Golob. Vlada je za podjetja pripravila tudi prve ukrepe, ki med drugim vključujejo subvencioniranje plač in kritje izrednih dopustov za vse, ki pomagajo na prizadetih področjih.
Vlada skupaj z gospodarskimi združenji pripravlja ukrepe za podjetja in obrtnike, ki so bili prizadeti v naravnih nesrečah.
Gospodarski minister Matjaž Han je napovedal ukrep čakanja na delo, pri čemer bi “en del sofinancirali 100-odstotno, vsaj za tista podjetja, ki so utrpela najhujšo škodo, za ostale, denimo dobavitelje, bi bilo sofinanciranje v višini 80 odstotkov”.
Da bo Slovenija sofinancirala čakanje na delo, je zdaj potrdil še predsednik vlade Robert Golob. Vlada je za gospodarstvo, kmetijstvo in ribogojništvo vpeljala določbe o višji sili, na podlagi česar bo država zaposlenim, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo priti v službo, subvencionira 80 odstotkov plače.
“Podobno velja tudi v primeru čakanja na domu. Če podjetje, ki je posredno ali neposredno – poudarjam, tudi za posredno prizadeta podjetja, torej, če gre za neko dobaviteljsko verigo, država subvencionira 80 odstotkov plače pri čakanju na delo. Ta ukrep je zelo pomemben, ker želimo, da ekipe ostanejo skupaj. Da se podjetje lahko samo usposobi za ponovno obratovanje in da vmes ne izgubi njihovega največjega bogastva in to so zaposleni,” je poudaril Golob.
Na vladi se zavedajo, da lahko to obdobje traja več mesecev, kljub temu pa napovedujejo, da bodo podjetjem stali ob strani. Časovnice tako ni mogel navesti niti minister Han, povedal je le, da je njihov cilj, “da gospodarsko aktivnost na prizadetih območjih čim prej vzpostavimo nazaj”.
Država bo krila sedem dni dopusta za prostovoljce
Med ukrepi, ki prihajajo, je tudi državno financiranje izrednih dopustov za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, prav tako bo prihodnji ponedeljek dela prost dan.
“Prostovoljci bodo upravičeni do sedem dni plačanega izrednega dopusta. 14. avgust (to je prihodnji ponedeljek, op. a.) bo dan solidarnosti in dela prost dan, v katerem res pričakujemo, da bomo vsi mi, čez vikend in praznike, pokazali solidarnost do prizadetih krajev, pomagali vsak po svojih močeh, ne vsi enako. In v resnici s tem dali tudi nek nov zagon, predvsem pa novo upanje, vsem tistim, ki so bili s temi poplavami prizadeti,” je odločitev vlade pojasnil premier.
Prihodnji konec tedna bo tako podaljšan za dva dni, saj je dela prost dan tudi torek, ko kristjani praznujejo Marijino vnebovzetje.
Medtem ko bo država krila sedem dni dopusta za prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, bo prihodnji ponedeljek z vidika stroškov enak vsem drugim dela prostim dnevom. “Tukaj ni predvidenega sofinanciranja s strani države,” je bil jasen Golob.
Gospodarstveniki s pomisleki pozdravili odziv vlade
“Pozdravljamo hiter odziv vlade, ki razume, da je potrebno tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta,” so odločitev vlade komentirali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Kljub temu pa je zbornica izrazila pomisleke o odločitvi, da bo država financirala le 80 odstotkov plač v tistih podjetjih, ki so prizadeta posredno – denimo dobavitelji. K prevzemu celotnih stroškov plač so pozvali tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so predlagali še uveljavitev rešitev, ki so znane že iz časov pandemije covida-19.
Gospodarska zbornica je v sporočilu za javnost zapisala še, da razume dobronamernost predloga dela prostega dne, vendar so ob tem opozorili, da naj bi podjetja imela dodatne stroške. “V kolikor bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač,” so še navedli.
Prihajajo tudi bruseljski evri
Navedeni ukrepi pa niso zadnji. Minister za gospodarstvo Han je napovedal tudi likvidnostna posojila in subvencije za nadomestilo poškodovanih strojev, opreme, zalog in izpada prihodka v višini vsaj 60 odstotkov upravičenih stroškov.
Poplave so namreč povzročile pravi zlom regionalnega gospodarstva. Prostori nekaterih podjetij so bili poplavljeni do stropa, samo v savinjski dolini je voda povzročila škodo skoraj 90 odstotkom obrtnikom, so pojasnili v tamkajšnji obrtniški zbornici. Uničeni so objekti, stroji in tudi zaloge.
Obenem jutri v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča Slovenijo prihaja še Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predsednica si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah, sestala pa se bo tudi s premierjem Golobom, s katerim bosta govorila o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo.
EU je na zaprosilo Slovenije že mobilizirala pomoč preko mehanizma za civilno zaščito, hkrati pa bo naša država predvidoma lahko črpala še sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je v prvi vrsti namenjen obnovi po katastrofah, na voljo bodo lahko tudi sredstva iz kohezijskega sklada in sklada v okviru Next Generation EU.
Podjetniki in obrtniki en drugemu pomagajo po najboljših močeh”
Da so na mizi povratna in nepovratna evropska sredstva je za N1 povedal tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Peter Pišek.
Dodal je tudi, da si podjetniki in obrtniki en drugemu pomagajo po svojih najboljših močeh: “Na primer z mehanizacijo in gradbenimi stroji. V Celju je veliko gostiln nudilo tudi prehrano prizadetim ter gasilcem in civilni zaščiti. Odziv je pozitiven, a to je šele začetek.”
Po njegovih besedah je čudovito gledati prihod pitne vode in živil, vendar bodo v prihodnjih dneh na plan prišle še druge realne stvari. “Poplavljene hiše, proizvodnje, izpadi. Ogromno malih podjetij je denimo navezanih na veliko gospodarsko družbo BSH Nazarje (škode je tam za več deset milijonov evrov, proizvodnja pa bo stala vsaj nekaj mesecev, op. a.). To je večplastna zadeva, ki bo dolgoročna. Voda je in bo odtekla, tudi plazovi se bodo umirili, gospodarstvo in kmetijstvo pa bo imelo škodo, ki jo ima,” je spomnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje