Poslanci izglasovali višji neto: se bo to poznalo že pri naslednji plači?

Gospodarstvo 11. Mar 202217:13 > 19:327 komentarjev
plača denar evro varčevanje
Foto: Profimedia

Poslanci so s 45 glasovi za in 40 proti izglasovali spremembe zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša dvig splošne davčne olajšave in s tem davčno razbremenitev plač. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, bo višja olajšava veljala od 1. januarja letos, torej bo upoštevana že pri obračunu marčevske plače, prihodnje leto pa bo pri obračunu dohodnine narejen še poračun za januarsko in februarsko plačo.

Odgovarjamo na vprašanja o danes sprejeti zakonodaji, ki med drugim zvišuje splošno dohodninsko olajšavo.

Kako se spreminja obdavčitev plač?

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavi vsak zavezanec za dohodnino, se bo do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov. Novela prinaša tudi zmanjšanje stopnje obdavčitve v petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov (v ta razred padejo zavezanci s prek 72 tisoč evrov dohodninske osnove).

Od kdaj velja višja olajšava?

V predlogu zakona, ki ga je vlada želela sprejeti že lani, a ji to ni uspelo, je zapisano, da se spremembe uveljavljajo od 1. januarja 2022 dalje. Olajšava se nato vsako leto postopoma dviguje do leta 2025. A s sprejemanjem se je zavleklo, zakon bo uveljavljen dan po objavi v Uradnem listu, torej verjetno konec prihodnjega tedna. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, pa bo vseeno veljal za nazaj. Od dneva uveljavitve se bodo plače obračunavale z upoštevanjem višje splošne olajšave. To pomeni, da bo za približno tretjino (zadnjih deset dni) marca že veljala ugodnejša obdavčitev. Prihodnje leto pri obračunu dohodnine, pa bodo zaposleni dobili povrnjen še poračun za januar, februar in prvi dve tretjini marca.

Pa se na ministrstvu ne bojijo kakšne ustavne presoje, glede na to, da zakoni praviloma ne morejo veljati za nazaj? Na MF pojasnjujejo, da je retroaktivnost dovoljena, če prinaša korist za zavezanca, tako da po njihovem tolmačenju tega strahu ni. “Predlog Zakona o dohodnini predvideva uveljavitev s 1. januarjem 2022, pri čemer je večina ukrepov generalno urejena v korist davčnih zavezancev. Večjih težav zaradi določene retroaktivne uporabe zakona tako ne pričakujemo.”

Za koliko se bo zvišala vaša neto plača?

Postopno zvišanje olajšave do leta 2025 za zavezance pomeni manjšo odmero dohodnine in s tem višjo neto plačo. Delavec s povprečno plačo naj bi letos dobil 260 evrov več, prihodnje leto 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1.000 evrov več letnega neto prejemka.

Nekaj primerov višine plače in učinkov v prihodnjem letu ter v letu 2025, ko bi ukrep dokončno uveljavili, v spodnji tabeli.

učinek dohodnina

* preračun je narejen na minimalni plači iz leta 2021

Kaj dvig olajšave pomeni za proračun?

Po oceni vlade bo zvišanje splošne olajšave v letošnjem letu zmanjšalo javnofinančne prihodke za 184 milijonov evrov, do leta 2025 pa se bo letni izpad povečal na 726 milijonov evrov. To je tudi eden glavnih pomislekov opozicije, ki predloga zaradi nevarnosti z vidika vzdržnosti javnih financ danes ni podprla.

Zakaj dvig olajšave?

Ministrstvo za finance v predlogu zakona o dohodnini zapiše, da se obremenitev dela z dohodnino v Sloveniji že od leta 2005 zmanjšuje, predvsem pri zavezancih v nižjih dohodkovnih razredih, da pa je obdavčitev plač še vedno nad povprečjem držav OECD. Pri tem se naslanja na publikacijo Taxing wages 2020, v kateri je navedeno, da je davčni primež (delež davkov in prispevkov v bruto strošku dela) v Sloveniji 42,9 odstotka, medtem ko je povprečje OECD držav 34,6 odstotka.

Pišejo, da je v Sloveniji tudi velika past brezposelnosti. “Na podlagi podatkov za leto 2019 lahko trdimo, da je v Sloveniji past brezposelnosti pri zaposlenem brez otrok ob prehodu v zaposlitev višja v primerjavi s povprečjem EU. Tako primeroma pri doseženem dohodku v višini 60 odstotkov povprečne plače past brezposelnosti v Sloveniji v letu 2020 znaša 80,1 odstotka, povprečje EU pa je 70,7 odstotka,” navaja ministrstvo in pojasni, “to pomeni, da se neto dohodek v Sloveniji ob zaposlitvi poveča za nekaj manj kot 20 odstotkov, v povprečju na ravni EU pa za več kot 29 odstotkov bruto plače.”

To po mnenju ministrstva “še dodatno nakazuje, da visok davčni primež, skupaj z različnimi kazalniki, ki merijo spodbude za iskanje in ne nazadnje ohranjanje zaposlitve, ustvarjajo visoke delovne nespodbude v Sloveniji”. Če se nekdo zaposli z višjo plačo, se po njihovih navedbah razlika med Slovenijo in povprečjem EU še poveča. “Če se posameznik zaposli in prejme plačo v višini povprečne plače, znaša past brezposelnosti v Sloveniji 73,4 odstotka, medtem ko je povprečje EU 59,7 odstotka.”

Kaj še prinaša sprejeti zakon?

Novela prinaša tudi nekaj drugih novosti. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški. Zakon predvideva tudi ponovno uvedbo seniorske olajšave ter ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost.

Komentari

Vaš komentar