Menu Item
Rast cen hrane v Sloveniji, ki je lani pomembno prispevala k inflaciji, tudi letos ostaja visoka. V zadnjih mesecih se je rast cen inputov v kmetijstvu precej upočasnila, kar bo postopoma vplivalo na umirjanje cenovnih pritiskov po celotni stroškovni verigi, so ocenili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Rast cen hrane je bila v Sloveniji lani skoraj 20-odstotna. Kot so v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj zapisali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so se cene inputov v kmetijstvu začele zviševati v letu 2021, rast se je v prvi polovici lanskega leta še okrepila. Izjemno visoke rasti cen so bile v skupini mineralnih gnojil in krmil, cenam inputov pa so sledile cene kmetijskih pridelkov. Lani je prišlo tudi do znatne rasti uvoznih cen živil in cen pri proizvajalcih živil.
Preberite še: Umar zvišal napoved gospodarske rasti za letos
Na pridelavo hrane so poleg višjih cen energentov vplivale tudi neugodne vremenske razmere oz. suša v lanskih poletnih mesecih. Višji stroški pridelave hrane so se delno prenesli po celotni verigi od proizvodnje do maloprodajnih cen hrane. Te so poleg cen energentov tako v Sloveniji kot v evrskem območju in EU lani največ prispevale k pospešitvi inflacije, so navedli.
Po navedbah Umarja so v vseh teh državah najhitreje naraščale cene olj in maščob ter mlečnih izdelkov, skoraj dve tretjini pa so k rasti cen hrane prispevale višje cene mlečnih izdelkov, žit in mesa.
V vseh državah EU so bile cene hrane lani medletno višje vsaj za 10 odstotkov in so presegale splošno rast cen, razlike med državami pa so precejšnje.
Rasti cen bi lahko še vztrajale
Rast cen hrane je bila v Sloveniji lani 19,2-odstotna in je nekoliko presegla povprečje v evrskem območju. Višje so bile predvsem cene sadja, mesa ter olj in maščob.
Ocene vpliva šoka v cenah prehranskih surovin na notranjem trgu EU na cene hrane kažejo na precej dolgotrajen prenos surovinskega šoka v cene hrane. Skladno z modelskimi ocenami prenos šoka traja dobro leto dni, tako da naj bi se šoka, ki sta se zgodila ob koncu leta 2021 ter marca in aprila lani, že skoraj povsem prenesla v cene hrane za potrošnike v Sloveniji, so navedli.
Izhajajoč iz modelskih ocen se v dobrem letu dni po šoku cene hrane za potrošnike v Sloveniji kumulativno zvišajo za 1,3 odstotka, cene prehranskih surovin kot odziv na lasten šok pa za 4,5 odstotka. To po navedbah Umarja pomeni nekaj manj kot tretjinski prenos surovinskega šoka v cene hrane za potrošnike v Sloveniji.
V Umarju pa so opozorili, da obstajajo tudi tveganja, da bodo rasti cen vztrajale. Tveganja so povezana s stroškovnimi pritiski s trga dela, nestabilnimi razmerami in morebitnimi ponovnimi povišanji cen energentov. Pomemben je tudi vpliv neugodnih vremenskih razmer, so še zapisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!