Slovenija naj bi letos dosegla 1,8-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se BDP povečal za 2,5 odstotka, napovedujejo v uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Napoved za leto 2024 je poslabšal za 0,1 odstotne točke na 2,5 odstotka.
Preberite še: Rast je presegla pričakovanja, kar odraža odpornost gospodarstev
Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih znatno nižja kot lani, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
“Spodbuden je podatek o rasti bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem četrtletju, ki je v Sloveniji in evrskem območju nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov. Poleg gospodarskih razmer v mednarodnem okolju bodo v Sloveniji na gospodarsko aktivnost tudi letos vplivale fiskalne spodbude,” je komentirala Bednaš.
Urad pričakuje nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast izvoza in zasebne potrošnje, ki pa bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. “Rast zunanje menjave in izvoznega sektorja se bo letos upočasnila skladno z umirjanjem rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in nadaljnjimi stroškovnimi pritiski, ki pa se v zunanjem okolju zmanjšujejo,” je navedla in dodala, da bo zasebna potrošnja letos naraščala bistveno počasneje kot lani, ko je bilo še prisotno močno okrevanje po epidemiji.
Razmeroma visoka inflacija in zaostreni pogoji kreditiranja
Letos Umar pričakuje postopno umirjanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka. Ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto inflacija nadalje postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024. Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno povprečno inflacijo, za leto 2024 4,2-odstotno in za leto 2025 2,4-odstotno povprečno inflacijo.
“Razmeroma visoka inflacija, zlasti v prvi polovici leta, in zaostreni pogoji kreditiranja bodo še naprej slabili kupno moč gospodinjstev in zavirali hitrejšo rast njihove potrošnje. Sicer skromno rast zasebne potrošnje pa bodo podpirali visoka raven zaposlenosti in zmerna rast plač, še nekoliko nižja stopnja tekočega varčevanja ob sicer visokem stanju privarčevanih sredstev in vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov,” je dejala Bednaš.
Preberite še: Prejemki večji, kreditna sposobnost manjša: koliko mora zdaj ostati na računu?
Višje cene storitev bodo letos pomembno prispevale k inflaciji, tudi prispevek cen hrane bo še razmeroma visok, na Umarju pričakujejo njihovo postopno nižjo rast. “Prispevek cen energentov naj bi bil letos v odsotnosti zunanjih šokov v povprečju leta manjši, prav tako naj bi se postopoma umirjala tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga,” je povzela Bednaš.
Letos se bosta rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti nadalje umirjala, izraziteje v prvi polovici leta. Veliko pomanjkanje delovne sile po njenih besedah tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti.
Realna rast povprečne bruto plače bo letos ponovno pozitivna, proti koncu obdobja napovedi pa se bo še okrepila. V zasebnem sektorju bodo na rast povprečne plače po njenih navedbah vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, v precejšnji meri pa tudi januarsko povišanje minimalne plače. Na razmeroma visoko rast plač v javnem sektorju pa bo vplivala tudi uresničitev lanskega dogovora s sindikati javnega sektorja, je povedala.
Kot je izpostavila Bednaš, so tveganja za uresničitev napovedi zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot lansko jesen. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih.
Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni. Prisotna so tudi druga negativna tveganja za gospodarsko aktivnost na globalni ravni, povezana z gospodarsko aktivnostjo na Kitajskem, vplivi podnebnih sprememb, družbenimi nemiri ob visokih cenah energentov in hrane ter geopolitičnimi in tudi pandemičnimi razmerami.
Obstajajo pa možnosti, da bi bila gospodarska rast na globalni ravni, v EU in v Sloveniji višja od osrednje napovedi. Hitrejše zniževanje inflacije od predvidene bi privedlo do manjšega zaostrovanja denarne politike, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Med možnimi vzroki za višjo rast mednarodne institucije omenjajo višjo zasebno potrošnjo, spodbujeno s trošenjem prihrankov iz pandemije. Pozitiven vpliv bi imelo tudi še učinkovitejše črpanje paketa sredstev EU, je naštela Bednaš.
V vladi so previdno optimistični
Z Umarjevo spomladansko gospodarsko napovedjo se je seznanila tudi vlada. Napoved je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični.
“Pozitivno je, da je zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spodbudnejša od jesenske. Govorimo o 1,8-odstotni namesto o 1,4-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič, ob tem pa opozoril, da kljub temu tveganja ostajajo.
Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot jeseni lani, EU bo letos beležila boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.
Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Ta se bo po napovedih Umarja postopno umirila, a bo v prvih mesecih še visoka. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je, tako Boštjančič, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje