Menu Item
Slovenija ima potencial za uporabo geotermije, ki pa v javnosti ni prepoznan. Gre za energijo, ki je v obliki toplote shranjena pod trdnim zemeljskim površjem. Največ potenciala za koriščenje ima severovzhod države, kjer naj bi na ta način bilo mogoče ogrevati cela mesta, za to rešitev se odkrito zanimajo tudi podjetja. Trenutni uporabniki geotermije trdijo, da država šele odkriva toplo vodo in brez pravih argumentov omejuje uporabo, medtem pa Ministrstvo za naravne vire in prostor odgovarja, da regionalno stanje vodonosnikov ni stabilno, zato so dodatni odvzemi termalne vode do nadaljnjega dovoljeni le z ob vračanju le-te v podzemlje.
Podjetje Paradajz, ki stoji za blagovno znamko Lušt, bi za pridelavo paradižnika lahko uporabljalo samo geotermalno energijo, vendar je pri tem trčilo na administrativne ovire: “V celoti bi lahko koristili geotermiko, a nam država administrativno ne pusti črpati zadostnih količin vode. Leta 2011 smo zvrtali vrtino, leto kasneje zagnali rastlinjak in prvih nekaj let uporabljali toliko geotermije, kolikor smo jo potrebovali. Med letoma 2015 in 2016 je država uvedla koncesnine ter nam in še enemu podjetju količine omejila. Vsi drugi imajo količin dovolj,” razlaga direktor podjetja Kristjan Magdič.
Podjetje Paradajz bi za pokritje vseh potreb potrebovalo 550.000 kubičnih metrov načrpane vode, zdaj jih ima na voljo 334.000.
“Ob uvedbi koncesij so nam količino prepolovili, češ da ni dovolj geotermije. Tako smo imeli na voljo samo 234.000 kubičnih metrov. Takrat smo začeli delati meritve in pred letom dobili dodatnih 100.000 kubičnih metrov. Za pokrivanje vseh potreb bi potrebovali 550.000 kubičnih metrov, izjema so ekstremi, ko je zunanja temperatura minus sedem stopinj Celzija: takrat geotermija ni dovolj in moramo vodo dogreti. Geotermija je namreč pasovna oziroma nizkotemperaturna. Voda ima od petdeset do šestdeset stopinj Celzija, torej manj kot pri gretju s plinskim kotlom, ko ima voda med 80 in 90 stopinj,” razlaga oče znamke Lušt.
Kristjan Magdič pravi, da so ob podpisu koncesijskih pogodb z državo dobili obljubo o povečanju omejitev, če se količina pri kom drugem sprosti. Ob tem spomni celo na sklep vlade, ki je kmete uvrstil na prvo mesto za dodelitev dodatnih količin geotermije, ko bo to mogoče.
Geotermija se je sprostila še isto leto, ko so bile dodeljene koncesije, saj je murskosoboška komunala vzpostavila plinsko kogeneracijo in vrtino za geotermalno energijo zaprla. Direktor Komunale Murska Sobota Tomislav Zrinski pravi, da je takrat v Murski Soboti operativno delala ena vrtina, na Mojstrski ulici, ki se je zaprla ravno leta 2016: “Mene takrat sicer še ni bilo na komunali, ko pa sem spraševal, zakaj se je vrtina zaprla, pravega razloga nisem našel. Bilo naj bi več problemov, med drugim tudi ta, da ni reinjekcijskih vrtin. Operativno je delala samo ena vrtina, druga je bila še pri Hotelu Diana, ki pa tudi ni več v uporabi in je bila namenjena za bazene.”
Preberite še: Zanimanje za gradnjo JEK2: na vrata naše politike najpogosteje trkali Američani
Vodja murskosoboške komunale ob tem izpostavlja, da je področje geotermije postalo aktualno v trenutni energetski krizi, saj je energent načeloma zastonj, vendar to še ne pomeni, da stroškov ni. “Geotermalno energijo je vseeno treba spraviti v sistem, in to nekaj stane. Ogrevanje na tak način ima Lendava, kjer se jim stroški niso povišali, ampak geotermija je tam prisotna že dolgo. Vzpostavljanje tega na novo ni poceni, obenem pa je težava tudi zakonodaja, povezana z reinjekcijo. Je pa to dolgoročno gledano zagotovo dobro. Tudi mi, skupaj z občino, razmišljamo, da bi zadevo ponovno obudili in objavili razpise, ki bi geotermijo vrnili,” razmere opiše Zrinski.
Ob zaprtju omenjene vrtine v Murski Soboti se je sprostilo 200.000 kubičnih metrov vode, vendar pa Paradajz s tem še ni prejel odobritve povečanja svojih količin. Prvo odobritev dodatnih količin je od države dobil leta 2018, vendar je na končno potrditev čakal do leta 2021, saj črpanja takrat ni dovolila Agencija RS za okolje. “Z njimi smo se pogovarjali dve leti, preden smo dobili okoljevarstveno dovoljenje, da lahko črpamo povečano količino vode,” pojasni Kristjan Magdič.
Kaj je geotermalna energija?
To je energija, ki je v obliki toplote shranjena pod trdnim zemeljskim površjem. Energijo je mogoče izkoristiti z zajemom tople vode ali parnih vrelcev, lahko pa tudi s koriščenjem toplote vročih kamenin.
Geotermalna energija se uvršča med obnovljive nefosilne vire, med katere se uvrščata tudi veter in sonce, pa tudi energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina, piše v zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov.
Geotermiko je kot okolju prijazen vir energije označila že vlada Janeza Janše, ki je ob tem navedla še neodvisnost geotermije od vremenskih razmer in primernost za ogrevanje prostorov. V Sloveniji ta vir energije v največji meri izkorišča severovzhod države, kjer je tudi največji potencial za koriščenje.
Država: Količine lahko povečajo, če vodo vrnejo
Nekatera domača podjetja, ki uporabljajo geotermalno energijo, imajo tako težave z zadostno količino, obenem pa naletijo še na ovire državne administracije.
V uredbi o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov podjetja Paradajz je zapisano, da ta izpolnjuje predpisane pogoje glede povečanja obsega koncesije, obseg koncesije pa se mu lahko poveča tudi v višini vrnjene neonesnažene podzemne vode v primeru zagotovitve reinjiciranja. Povedano preprosto: država bo prikimala večji količini načrpane vode, če načrpano vodo vrne v podzemlje.
“Pravijo, naj začnemo reinjicirati in takrat dobimo dodatne količine. To je vedno njihov odgovor, ampak tukaj ni kalkulacije, ne s tehnološkega in ne finančnega vidika. Tehnološko gledano je reinjicirati pri nas zelo težko. To bi šlo na Gorenjskem in na Krasu, kjer so apnenčasta tla, in s tem tudi luknje. Tam zvrtaš vrtino in vodo vračaš v podzemlje. V Panonski nižini pa so vodonosniki geotermije tako imenovani peščenjaki. Ta stisnjeni pesek je na globini 1,3 in 1,4 kilometra trd kot beton. Tukaj voda po naravni poti ven priteče s pritiskom 2,5 bara, kar pomeni, da bi na površje izbruhnila na višino 25 metrov. In želja države je, da mi to načrpano vodo porinemo nazaj v te pritiske. En takšen projekt se izvaja v madžarskem Lentiju, kjer s petnajstimi bari vodo vračajo. Najprej moram poudariti, da je to energetsko potratno, obenem pa ministrstvo, ki zahteva reinjiciranje, prepoveduje fracking. In kaj je fracking? To je vračanje vode z močnim pritiskom in hkrati lomljenje peščenjakov. Ni mi jasno, da nas silijo v reinjiciranje, medtem ko to ni nič drugega kot fracking,” državne zahteve komentira Kristjan Magdič.
Preberite še: Ozko grlo zelenega prehoda: koliko bomo morali vložiti v elektro omrežje?
Z vprašanji, kako odgovarjajo na pomisleke podjetij, ki uporabljajo geotermalno energijo, smo se obrnili na za ministrstvo naravne vire in prostor. Tudi oni so potrdili, da je omejitev količine odvzema termalne vode bila vpeljana v okviru prvega Načrta upravljanja z vodami. Ta se je izvajal med letoma 2009 in 2015, na strokovnih podlagah Geološkega zavoda Slovenije in rezultatov monitoringa, ki ga nadzira Agencija za okolje. Stanje geotermalnega vodonosnika je bilo po navedbah ministrstva podrobno analizirano tudi v času drugega in tretjega upravljanja z vodami, ob tem pa je bilo podano tudi strokovno mnenje, da fizično “proste količine” v Murski formaciji ne obstajajo. “Res je, da trenutne meritve gladine na lokacijah Dobrovnik in Renkovci kažejo lokalno stabilizacijo gladine podzemne vode. Regionalno pa stanje še ni stabilno, zato so do nadaljnjega dovoljeni dodatni odvzemi termalne vode le z geotermalnimi dubleti,” so še odgovorili.
Vse vlade javno naklonjene geotermiji, premikov pa nikoli
O geotermiji so v preteklem tednu spregovorili tudi na Radiu Slovenija, kjer je beseda prav tako tekla o birokratskih in zakonodajnih ovirah. Uporabniki geotermalne energije so v Studiu ob 17.00 spomnili na majhen izkoristek tega vira v državi, saj geotermija danes predstavlja samo 0,6 celotne primarne energije, obenem pa gre rešitev v smeri razogljičenja družbe. Pomurski uporabniki geotermalne energije namreč prihranijo 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida na leto.
Geotermijo je ob lanskem obisku pokrajine ob Muri kot veliko neizkoriščeno priložnost Pomurja opisal tudi predsednik vlade Robert Golob. “Verjamem, da je geotermalna energija velika razvojna priložnost za Pomurje in jo je treba zagrabiti bolj celovito in bolj ambiciozno,” je dejal premier, ob tem, ko je s predstavniki gospodarstva, obrtne in gospodarske zbornice ter nekaterimi podjetji govoril še o načinih, kako omogočiti večji izkoristek obstoječih vrtin in hkrati ne omejevati tistih, ki geotermalno energijo že uporabljajo. Golob je avgusta lani napovedal tudi, da bodo skupaj s strokovnjaki z ministrstva za okolje pripravili pregled trenutnih razmer, ki bo podlaga za pripravo načrta, kaj je mogoče narediti.
Besede premierja pa pomurskih podjetnikov niso pomirile. Kot poroča Vestnik, je odbor za geotermijo pri Pomurski gospodarski zbornici decembra sklical sestanek s pomurskimi poslanci, da jih seznani s problematiko šestih pomurskih družb, ki uporabljajo geotermalno energijo. V odboru, ki ga vodi Roman Ferenčak, direktor družbe Ocean Orchids, so opozorili, da vsakokratna vlada o geotermiji javno komunicira z naklonjenostjo, vendar bistvenih premikov ni. O uporabi omejenega vira energije bi člani odbora za geotermijo radi neposredno govorili ravno s premierjem Golobom, pri čemer poudarjajo, da bi morala biti prisotna tudi minister za okolje in minister za infrastrukturo.
Z neodzivnostjo države na področju geotermije pa imajo težave tudi občine, ne le zasebni sektor. Med takimi je Občina Moravske Toplice, ki je že leta 2021 oddala vlogo za pridobitev koncesije za izkoriščanje geotermalne vode iz vrtine, vendar odgovora ministrstva za okolje do decembra lani ni prejela. Vredno je dodati, da počasen odziv države ne deluje spodbudno niti pri pogovorih s potencialnimi investitorji, ki so interes že pokazali.
Ministrstvo za naravne vire in prostor glede zapisanega izpostavlja, da je vlada sredi aprila leta 2021 sprejela poročilo delovne skupine za obravnavo problematike učinkovite in večnamenske izrabe geotermalne energije in potrdila v poročilu predlagane sklepe. “Poročilo opisuje stanje vodonosnikov, rabo in potencial rabe plitve in globoke geotermije s ključnimi izzivi za usmeritev razvoja. Tudi na podlagi teh ugotovitev sta se takratno Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo vključila v vnaprej opredeljen projekt INFO-GEOTHERMAL, ki je namenjen pripravi predlogov zakonodajnih sprememb za vzpostavitev subvencijskih shem za pospešeno rabo termalne vode in proizvodnjo geotermalne elektrike,” pojasnjujejo.
Investicija polna tveganj
Morebitne investicije na področju geotermije medtem izpostavljajo tudi v Paradajzu, kjer bi morali za povečanje dovoljenih količin vode vzpostaviti novo reinjekcijsko vrtino. V podjetju iz Renkovcev pravijo, da se v to ne podajajo iz več razlogov: prvi je ta, da bi zgolj z eno takšno vrtino reinjicirali le trideset do štirideset odstotkov vode, drugi razlog pa je vprašanje samega delovanja reinjiciranja.
“Že leta 2012 smo bili na obisku pri madžarskem vzgojitelju paradižnika, ki je imel reinjekcijsko vrtino. Ko smo ga obiskali dve leti kasneje, je to isto vrtino imel zaprto. Vode ni več reinjiciral, ker se je vrtina zamašila. Tudi mi smo ob zagonu rastlinjaka prek nove vrtine črpali vodo, bližnjo staro in opuščeno vrtino pa namenili za reinjiciranje. To je delovalo dva do tri tedne, za tem pa so pritiski tako narasli, da smo bili primorani cev potegniti do reke Ledave. To ni tako enostavno. In česa se bojimo? Da bomo zvrtali vrtino, pri kateri bomo dobili nekaj nepovratnih sredstev, vendar pa bi morali nato ta sredstva vračati, ker ne bi dosegali učinkov in rezultatov. Da ne govorim o tem, da bi letni strošek za električno črpalko, ki bi vodo vračala, znašal 50.000 evrov. Ob stroških filtriranja je vsak mesec treba še očistiti vrtino oziroma narediti tako imenovani airlifting, ki je že pred nekaj leti stal več kot 10.000 evrov. Tukaj so še stroški amortizacije, in to postane že takšno postrojenje, da potrebuješ vsaj pol človeka, ki se s tem ukvarja. Izračunali smo, da je reinjiciranje na koncu tako drago, da tudi če si na ta način znižaš koncesnine za 80 odstotkov, si še zmeraj v minusu. Se pravi, nihče ti ne garantira, da bo to sploh delalo, pa tudi če bi, delaš izgubo.”
Preberite še: Mesec: Zakonsko podlago za štiridnevni delovnik lahko pričakujete do marca
Direktor Paradajza Kristjan Magdič ob tem še poudarja, da nimajo niti zagotovil, da bodo smernice ministrstva za okolje in agencije za okolje, ki podjetja zdaj silijo v reinjiciranje, sploh še veljavne. Ker pravi, da gre pri reinjiciranju za podobno prakso, kot je fracking, jih skrbi, da bodo po tem, ko bi že izvedli večmilijonsko investicijo, z ministrstva prejeli podobne argumente, kot danes veljajo pri frackingu: da praksa reinjiciranja povzroča mikro potrese v podzemlju, zaradi česar bi ga lahko tudi prepovedali. “Naj država zvrta eno reinjekcijsko vrtino in nam vsem pokaže, da to deluje,” je jasen Magdič.
Ministrstvo za naravne vire in prostor na navedbe Magdiča odgovarja s svojim strokovnim stališčem, v katerem poudarja, da je termalna voda le medij prenosa ob rabi geotermalne energije za pridobivanje toplote. “Zato je za potrebe ogrevanja objektov smiselno takoj preiti na zaprt sistem rabe z geotermalnimi dubleti, torej s parom črpalne in reinjekcijske vrtine. Tlak reinjekcije na obstoječi in delujoči reinjekcijski vrtini v Lendavi je največ tri do štiri bare, v Lentiju pa pet do šest barov, nato se vrtina očisti oziroma aktivira. Tehnologija izvedbe reinjekcije v dubletu in tlaki so bistveno nižji kot pri frakturiranju ali hidravličnem drobljenju, saj je tudi namen postopka povsem drugačen,” mirijo na ministrstvu.
Za gradnjo reinjekcijske vrtine se je medtem odločila pomurska družba Ocean Orchids, ki geotermalno energijo uporablja za gojenje orhidej. Na štirih hektarjih na leto vzgoji dva milijona orhidej, lani pa je pridobila še državno sofinanciranje, s čimer bo obstoječi sistem nadgradila. Projekt gradnje je ocenjen na slabe tri milijone evrov, ob uspešni prijavi na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pa bo družba iz podnebnega sklada prejela več kot dva milijona evrov. Preostanek investicije bodo pri Ocean Orchids pokrili z lastnimi sredstvi.
Meritve so, interpretacije ni
Ob težavah z reinjiciranjem pa Kristjan Magdič spomni tudi, da se ministrstvo sklicuje na podatke, ki naj ne bi odražali dejanskega stanja podzemnih voda. Kot pojasni, ti temeljijo na matematičnem modelu, ki ga je okoli leta 2014 za potrebe doktorata opravila mlada raziskovalka na geološkem zavodu. “Na podlagi meritev ene vrtine v Pomurju – ki niti ni bila zvrtana za geotermijo, ampak za plin – je mlada raziskovalka s pomočjo matematičnega modela prišla do zaključka, da so geotermalne podzemne vode v Pomurju v katastrofalnem stanju in da je zato treba omejiti črpanje. Rezultat tega so bile koncesnine, v sklopu katerih so črpanje za nas in še eno podjetje omejili,” razlaga Magdič.
Ob uvedbi koncesij so vsi uporabniki geotermalne energije začeli še meritve, kar prekmurski vzgojitelj paradižnika ocenjuje kot pozitiven korak. “Kaj pa je pri tem problem? Meritve izvajamo od leta 2016. Zdaj smo leta 2023 in nihče ni na podlagi teh meritev potegnil nobenega zaključka – čeprav vsi uporabniki geotermije vemo, da bi zaključek moral biti, da stanje podzemnih voda ni katastrofalno. V našem primeru sta gladina in pritisk celo narasla, kar pomeni, da toliko, kolikor mi črpamo, se te podzemne vode po naravni poti tudi obnavljajo. Nekdo bi se moral na podlagi tega posuti s pepelom in preprosto priznati, da podzemne vode niso v stanju, kot smo mislili. Voda se obnavlja, nivo gladine stoji. Zaključek je tudi, da ni vse povezano kot en bazen. Namreč če prekomerno črpaš na mikrolokaciji, ti tam zmanjka vode, saj plasti niso tako zelo prepustne. Gladina pada, ker ti iz okolice ne uspe priteči dovolj dodatne vode,” je prepričan Magdič.
Da oceno regionalnega stanja geotermalnega vodonosnika v Murski formaciji vsako leto pripravi agencija za okolje, pa medtem poudarja Ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot dodajajo, ta temelji ravno na interpretaciji obratovalnega monitoringa koncesionarjev in hidrogeološkem matematičnem modelu, ki ga agencija nadgrajuje že od leta 2014. “Na podlagi meritev gladine v geotermalnih vrtinah ter simulacij modela je trenutna ocena regionalno razpoložljive termalne vode v Sloveniji 1,8 do 2 milijona kubičnih metrov na leto. Do leta 2019 so skupaj načrpali med 2,5 in 2,7 milijona kubičnih metrov termalne vode letno in gladina se je stalno zniževala. V letih 2020 in 2021 je bil odvzem okoli 1,8 milijona kubičnih metrov in šele takrat so se gladine začele regionalno stabilizirati. Tako meritve potrjujejo ugotovitve razpoložljive količine iz simulacij,” so jasni na ministrstvu.
Glede podatkov o količini vode je direktor Term Vivat Metod Grah v pogovoru za Radio Slovenija spomnil na pretekle trditve, da pritisk v zemlji pada, kar naj bi pomenilo, da se manjša količina vode, ki jo potemtakem preveč izkoriščajo. Vodja term v Moravskih Toplicah pravi, da to ni res, saj se skozi monitoring kaže, da je pritisk začel rasti. “To pomeni, da se je po eni strani porabljala optimalna raba te energije, po drugi strani pa še vedno ni nikjer znanstveno dokazano, da bi mi z večjim črpanjem to naredili,” trenutne razmere geotermije komentira Grah.
Grah v Pomurju izpostavlja tudi dva vodonosnika: en je murski vodonosnik, ki je na 1.000 metrih, drugi je ledavski vodonosnik, ki je globlji. Kot razlaga, gre depresija po maketi pri obeh vodonosnikih proti Madžarski, zato je vredno omeniti, da bo, če nimamo mednarodnega sporazuma, Sloveniji vode zmanjkalo hitreje kot Madžarski. Le šest odstotkov bazena namreč leži v Pomurju, ostalo je na madžarski strani. “Ravno zaradi tega je treba slediti z monitoringi, kako se nahaja pritisk v zemlji in tako naprej pri teh geotermalnih energijah. In pa seveda, da maksimalno izkoristimo ta geotermalni potencial, ki ga imamo,” opomni Grah, ki doda, da je vendarle treba vračati vode, kjer je to mogoče. Pri tem gre za geotermalne vode, pri katerih se koristi toplota in pravzaprav ne vidijo svetlobe sveta, medtem ko vračanje ni mogoče v termalnem turizmu. Tam voda pride v stik s kopalci, zaradi česar je onesnažena, podjetja pa je ne smejo vračati v izvorni vodonosnik.
Se geotermija izplača?
Finančnih ugodnosti pri vzpostavitvi uporabe geotermije v času energetske krize sogovorniki ne vidijo, priznavajo pa, da gre za vir energije, ki bi se kot koristen pokazal na dolgi rok, ne nazadnje gre tudi za rešitev v smeri razogljičenja družbe.
Geotermalna energija v Sloveniji ne predstavlja niti odstotka celotne primarne energije, vročo vodo pa uporabljamo na 31 mestih po državi. Pri tem gre večinoma za individualno ogrevanje prostorov, so konec lanskega leta izpostavili na konferenci o spodbujanju rabe geotermalne energije v Beltincih, kjer so povedali tudi, da se geotermalna energija danes uporablja predvsem v zdraviliščih in toplicah, medtem ko primanjkuje industrijska raba – denimo za rastlinjake in sisteme daljinskega ogrevanja. Spomnili so, da od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji samo en deluje na geotermalno energijo.
Preberite še: 5G v vsako slovensko vas – ali strah pred tehnologijo pojenja?
Gradnja geotermalne centrale je pred več kot desetimi leti že skoraj zaživela na obrobju Murske Sobote. Takrat se je na evropski razpis prijavilo ravno podjetje Metoda Graha, kjer so načrtovali petkilometrsko vrtino, za katero so predpostavljali, da bo iz nje na sekundo priteklo 90 litrov vode, ki bo imela 180 stopinj Celzija. Vodo bi sprva uporabili za generator in nato na inovativen način ustvarili tudi dodatno električno energijo. Ko bi se ta voda vračala, bi še vedno imela okoli 110 stopinj Celzija, hkrati pa bi imeli na razpolago tudi 27 kilometrov razvoda: od bolnišnice do industrijske in obrtniške cone ter glavne komunale. Projekt je bil narejen tako, da bi uporabniki ob priklopu vedno imeli obračunano dvajset odstotkov nižjo megavatno uro, kot če bi to proizvajali iz fosilnih energij, je za Radio Slovenija pojasnil Grah. S projektom, ki je bil težak 73 milijonov evrov, jim je uspelo, poželi so pohvale in bili delegirani v Bruselj, zapletlo se je, ko so od njih zahtevali, da preverijo, kakšen je geotermalni potencial na petkilometrski vrtini.
Grah kot zasebnik takšne raziskave ni bil pripravljen izvesti, zato je dal pobudo, da petkilometrsko vrtino zvrta država. Takšna vrtina bi stala približno osem milijonov evrov. S tem bi preverili, kakšen je geotermalni potencial v Pomurju, vendar država interesa ni pokazala. Grah ob tem doda, da bi voda po vrnitvi iz daljinskega ogrevanja še vedno imela med 80 in 90 stopinj Celzija, zato bi jo lahko peljali tudi na vodne parke in rastlinjake. V projektu je zapisal, da bi Murska Sobota s tem postala prvo nizkoogljično mesto na svetu.
Uresničitve projekta tako ni bilo in Murska Sobota se od leta 2016 ogreva celo brez geotermalne energije. Direktor murskosoboške komunale Tomislav Zrinski pravi, da vrtino na Mojstrski ulici zdaj obujajo in so jo že poskusili zagnati: “Delovala ni skoraj sedem let in črpalka se je po nekaj urah delovanja pokvarila. Preverjamo, če je vrtina še kolikor toliko živa, naredili bomo tudi raziskave, če so še vedno enaki parametri, kot so bili prej. Z občino se dogovarjamo, kaj bomo z vrtino, da ta sistem poskusimo obuditi. Če smo že na topli vodi, bi bilo škoda, da tega ne bi izkoristili, je pa na koncu vedno tudi ekonomski vidik. Lani je bil variabilen del cene na daljinskem ogrevanju dejansko enak, kot so ga imeli v Lendavi na geotermiji. Dobra je tudi nizka geotermija v kombinaciji s sončnimi elektrarnami. Če vključiš še globoko geotermijo in si pustiš tudi plin, potem dejansko lažje manipuliraš s ceno.”
Zrinski se zaveda, da naj bi bila voda, ki je globlje, toplejša, vendar pa ob tem dodaja, da gre za novo vrtanje, saj so trenutne vrtine globoke okoli 2000 metrov. “Vprašanje je, ali je smiselno dodatno vrtanje ali pa imeti več različnih energentov, ki jih lahko kombiniraš. Geotermija je tudi nepredvidljivi vir: nikoli ne veš, kaj se ti zgodi. Če se nekaj zgodi na vrtini, tega ne moreš popraviti v eni uri, zato je vedno dobro, da imaš več energentov,” opomni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
