Minister za delo Luka Mesec je na dogodku Inštituta za strateške rešitve odgovarjal na vprašanje, kako delati pametneje in živeti bolje. Ob tem se je dotaknil tudi področja štiridnevnega delovnika, ki v Sloveniji ni urejeno: "Danes, če se podjetje odloči za trideseturni delovnik, v resnici krši delovnopravno zakonodajo, ker to ni delo za polni delovni čas. To bi želeli legalizirati in potem začeli počasi razmišljati o sistemu spodbud, ki bi k temu napeljevale," je pojasnil Mesec in dodal, da lahko zakonsko podlago pričakujemo do marca.
Inštitut za strateške rešitve (ISR) je ob robu izdaje svoje letne publikacije organiziral okroglo mizo, na kateri so gostje razpravljali o vplivu inovacij na gospodarstvo in povezovanju v regiji Adriatik.
“Ko smo vsi pričakovali, da bodo obdobju pandemije sledila divja dvajseta, leta razvrata in ponovne gospodarske rasti, se je zgodilo nekaj, česar si nismo mogli misliti: vojna na našem kontinentu, v Evropi. Temu je sledilo vse, kar spada zraven. Poleg velike človeške tragedije tudi visoka inflacija in motnje v dobavnih poteh. Zaradi tega ugotavljamo, da se globalizacija v zadnjem času spreminja v regionalizacijo, in gospodarstva, ki so bližje za naša podjetja in družbo, postajajo ponovno večjega pomena. Za Slovenijo je to regija Adriatik oziroma države Zahodnega Balkana,” je v uvodu povedal Tine Kračun, direktor ISR.
Na inštitutu v regiji Adriatik zaznavajo ponoven velik interes po nabavi in vzpostavitvi nabavni poti, za Slovenijo pa je ob tem pomembno, da se omenjene države čim prej vključijo v EU. “Najprej skozi ekonomsko integracijo, v skupno ekonomsko cono, temu pa bi mogla slediti politična integracija, namreč gospodarska rast mora prispevati k boljšemu življenju slehernega posameznika. To je bistvo in to bo integracija držav Zahodnega Balkana v EU tudi prispevala. Življenje ljudi je pomembno in gospodarstvo mora biti naravnano v smer, da je življenje ljudi boljše,” je še dodal Kračun.
“Država mora biti gonilo razvoja”
Dogodka se je udeležil tudi minister za delo Luka Mesec, ki ob vprašanju, ali je država lahko gonilo razvoja, ni odgovoril le pritrdilno, temveč je dodal, da država mora biti gonilo sprememb in razvoja. “V nasprotju z marsikaterim prepričanjem nisem etatist, ampak bom vseeno afirmativno odgovoril na vprašanje, ki je bilo postavljeno. Mislim, da je država lahko gonilo sprememb in razvoja. Ne samo, da je lahko, da celo mora biti,” je prepričan Mesec, ki je pri tem izpostavil veliko vlogo države oziroma vojske pri ameriški tehnološki revoluciji.
Ob razpravi, kakšna je vloga države pri ustvarjanju trgov, se je Mesec dotaknil še dejanskega dela zaposlenih. Kot je v preteklosti že izjavil, smo se “znašli v časih, ko vsi samo delamo”, kar po njegovih besedah ni le ekonomski, temveč tudi kulturni pojav, s katerim premožni legitimizirajo svoj status.
O zapisanem je izpostavil dogajanje v preteklosti, ko so višji razredi cilj bogatenja videli v tem, da jim bo to omogočilo počitek. “Ko si takrat zaslužil milijon, dva, tri, je bilo bolj verjetno, da si boš kupil neko vilo na podeželju in se začel ukvarjati z lepšimi stvarmi v življenju, kot da se boš pri prvem milijonu vprašal, kako jih boš zaslužil sto,” je dejal Mesec, ob tem pa poudaril, da imamo zdaj milijarderje, ki pravijo, da ves čas delajo.
“Če je pred stotimi leti ali pa praktično vsa stoletja pred tem veljalo za višje sloje, da so to sloji, ki so osvobojeni dela, danes za višje sloje velja, da so to sloji, ki največ delajo. Mislim, da se tukaj moramo začeti spraševati o novem smotru življenja, in ali je ta “konstantno delam” res statusni simbol, h kateremu stremimo in ga v resnici hočemo,” se je vprašal.
Glede štiridnevnega delovnika, ki v javnosti dobiva nekaj več pozornosti, je Luka Mesec dejal, da želijo takšno prakso najprej legalizirati, nato pa razmišljati o sistemu spodbud, ki bi k temu napeljevale. Ob tem je prepričan, da bodo največjo spodbudo dali zaposleni.
Start up podjetja naj postanejo del ekonomsko-socialnega sveta
Luka Mesec je za N1 pojasnil tudi pogled na domače okolje za start up podjetja. Številni slovenski ustanovitelji namreč že leta opozarjajo na nekonkurenčno okolje, zaradi česar mlada podjetja selijo sedeže v druge države, med drugim na Hrvaško. Pri tem navajajo ovire ob vstopu investitorjev v lastniško strukturo in davčne ugodnosti pri južnih sosedih.
Minister za delo je o zapisanem dejal, da bo ekonomska demokracija, kakršno postavljajo z modeli lastništva zaposlenih, namenjena vsem podjetjem, v zvezi s start up podjetji pa je spomnil, da morajo biti vsi dogovori stvar splošnega družbenega dogovora oziroma socialnega dialoga. “Povabil bi predvsem start up podjetja, da se pridružijo socialnemu dialogu in ekonomsko-socialnemu svetu, ker na neki način jih tam pogrešam. Tam so bolj ali manj večja podjetja, obrtniki in tako naprej, mlajše start up scene pa tam ni prisotne, in mislim, da bi bilo koristno, če bi bila,” je pojasnil.
Na vprašanje, kako naj mladi podjetniki pristopijo k dialogu, je Mesec odgovoril, naj se včlanijo v delodajalske organizacije ali ustanovijo svojo zbornico, če čutijo, da so specifike tako močne, da se v obstoječih delodajalskih organizacijah ne vidijo.
Slovenska podjetja imajo dobre temelje za inoviranje
Na dogodku je potekala tudi okrogla miza, na kateri so se govorci spraševali o vplivu inovacij na gospodarstvo. Andrej Lasič, člane uprave NLB, je ob tem opozoril na negotove čase, v katerih smo se znašli, hkrati pa spomnil, da je za nami vendarle deset let gospodarske rasti, tudi temelji slovenskega gospodarstva pa niso slabi.
Namreč, kot je navedel Lasič, se je zadolženost slovenskih podjetij leta 2013 gibala okoli štirideset odstotkov BDP, kar znaša dvajset milijard evrov. Danes, deset let kasneje, je izpostavil Lasič, zadolženost slovenskih podjetij znaša deset milijard evrov, domače gospodarstvo pa je tako eno najbolj razdolženih gospodarstev v Evropi; povprečje zadolženosti podjetij v Evropi se giblje okoli štirideset odstotkov BDP.
Navedeno je pozitiven kazalnik z vidika, da bodo podjetja na izzive s področja inovacij, robotizacije proizvodnje, ne nazadnje tudi pomanjkanja kadrov, lahko odgovorile z investicijami. Kot je dejal Andrej Lasič, podjetja danes poslujejo dobro, na voljo pa je tudi dovolj finančnih sredstev, da lahko inovirajo.
Ob nizki zadolženosti pa je prednost slovenskega gospodarstva tudi diverzifikacija, ki je po besedah Lasiča večja kot denimo na Hrvaškem. Zaradi velike diverzifikacije lahko lažje prenesemo šoke okolja.
Zavarovalnicam skrbi povzročajo demografske spremembe
Diverzifikacije se je dotaknil tudi člane uprave Petrol Jože Bajuk, ki je dejal, da je to posledica inovacij oziroma novih tehnologij, ki vstopajo na trg in predstavljajo priložnost za podjetja. “Za podjetje, kot je Petrol, so te nove tehnologije predvsem priložnost. Priložnost požirati te tehnologije, jih implementirati, vstavljati v svoje poslovne modele. Po eni strani iti od vloge monopolista izpred desetletij v smer nekega tržnega tekmovanja v širšem prostoru. Ker lepota te diverzifikacije je, da nisi več teritorialno omejen. Danes z lahkoto proizvajaš električno energijo v avstrijski, italijanski, hrvaški vetrni elektrarni in jo z zelenim certifikatom, potrdilom o izvoru, prodajaš kjerkoli znotraj enotnega evropskega trga,” je dogajanje pojasnil Bajuk.
Z inovacijami pa je v rednem stiku tudi Aljoša Tušek, lastnik in direktor podjetja Tushek Supercars, ki ima v vseh državah proizvajalkah avtomobilov izpopolnjen patent za pogon električnih vozil. Poudaril je tudi srečo, ki so jo imeli pri razvoju električnega pogona, saj se večina ukvarja z izboljšanjem baterij, medtem ko so se oni lotili pogona, ki že več kot 50 let pri električnih avtomobilih ostaja enak. “Vzeli smo motor, ki je bil namenjen letalu. Najboljši frekvenčnik, ki smo ga na trgu dobili s slovenskim znanjem in nam je to uspelo povezati v direkten pogon za avtomobile. S tem smo seveda prihranili veliko energije za naš pogon,” je inoviranje opisal Tušek, ki zdaj s svojim patentom dosega 30 odstotkov večji izkoristek kot konkurenčni električni pogoni, obenem pa je tudi za polovico lažji.
Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger pa je opozorila na slaba demografska gibanja po svetu. Izpostavila je padanje števila aktivnega prebivalstva in naraščanje upokojencev, glede česar je Slovenija med slabše pozicioniranimi državami v Evropi. Po besedah Krumberger so to izzivi, s katerim se danes soočajo zavarovalnice.
Dars se je prelevil iz graditelja v upravitelja
Okrogle mize se je udeležil tudi predsednik uprave družbe za avtoceste (Dars) Valentin Hajdinjak, ki je dejal, da se je Dars “iz aktivnega graditelja in vzdrževalca avtocestnega omrežja preusmeril v aktivnega upravljalca prometa, vse v luči večje varnosti in pretočnosti. V tem smislu stremimo k čim boljši uporabniški izkušnji vseh uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja, seveda pa ne moremo brez tega, da bi vseskozi zagotavljali neki napredek, neke inovacije.”
Hajdinjak je dejal, da je Dars med prvimi, ki je v regiji uvedel elektronsko cestninjenje tovornih vozil, e-vinjeto, sedaj pa številna sredstva namenja tudi za investicije v inteligentne transportne sisteme. To bo po njegovih besedah pomenilo, da bo umetna inteligenca vodila oziroma upravljala prometne tokove, “vse v smislu večje varnosti, večje pretočnosti, manj zastojev, na ta način pa bo tudi ta uporabniška izkušnja veliko boljša”.
Celoten pogovor z ministrvom za delo Luko Mescem si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
