Menu Item
Slovenski kupci opažajo, da se posamični izdelki dražijo, a (za zdaj) ne toliko, da bi spreminjali svoje nakupovalne navade, tudi statistična rast cen je za zdaj v tem segmentu šibka. Živilski trgovci pravijo, da prejemajo zahtevke dobaviteljev za dvige cen, ki pa jih v močni trgovski konkurenci prenašajo v končne cene za kupce le, če res ne gre drugače. V Banki Slovenije občutnejših rasti cen tudi v prihodnjem letu ne pričakujejo – če le ne bo masovnega dviga plač.
Se hrana draži in za koliko? Kupci, ki smo jih ustavili pred eno od ljubljanskih trgovin, niso enotni: nekateri jih čutijo, drugi manj. Eden od njih je ocenil, da so cene višje za približno 20 odstotkov in da se dražita predvsem sadje ter zelenjava.
Pa bodo spreminjali svoje nakupovalne navade? “Najverjetneje ne. Mleko in podobna živila niso tak problem, mesu pa bi se težko odpovedal, čeprav bi se podražil,” nam je dejal eden od anketiranih.
Druga sogovornica, ki je še študentka, pa meni, da bo morala bolj načrtovati svoje nakupe.
Več v spodnjem videu:
Dražje surovine, embalaža, prevoz, energija
Mnoga slovenska živilska podjetja v zadnjem času sporočajo, da zaradi dviga proizvodnih stroškov dvigujejo cene. Kot pravijo, naraščajo cene surovin, embalaže, prevoza, energije.
V Žitu, na primer, so že v prvi polovici leta “prilagodili” cene nekaterih trajnih in pekovskih izdelkov, saj brez določenih cenovnih prilagoditev ne bi bilo mogoče zagotoviti stabilnosti in vzdržnosti poslovanja. Za koliko so jih podražili, ne povedo.
Dodajajo, da se rast proizvodnih stroškov nadaljuje in “se v visokih odstotkih preliva v naslednje leto”. Nadaljnjih podražitev zato ne izključujejo, a kot pravijo, se bodo trudili, da “bodo potrebne korekcije cen naših izdelkov čim manjše”.
Dražijo tudi druga največja živilska podjetja, od Mlinotesta do Celjskih mesnin in Perutnine Ptuj. Predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec je pred kratkim ocenil, da naj bi se tako svinjsko kot tudi goveje in piščančje meso podražilo za od deset do petnajst odstotkov, podobne dvige cen so napovedali v ptujskem podjetju.
Trgovci prejemajo zahtevke za dvig cen
Tako v Mercatorju kot Hoferju in Sparu potrjujejo, da dobivajo zahtevke dobaviteljev za dvige cen. V Mercatorju so prejšnji mesec prejeli napovedi dobaviteljev za spremembe nabavnih cen mesa.
V Sparu na vprašanje, za katere izdelčne skupine je največ zahtevkov, odgovarjajo, da so pri izdelkih, kjer ugotavljajo upravičenost dviga cen, še v fazi pogajanj, zato natančnejših podatkov ne morejo posredovati.
V Hoferju pa prejemajo napovedi dvigov nabavnih cen predvsem svežih izdelkov – in to tako od slovenskih kot tujih dobaviteljev.
“Za zdaj večjih dvigov cen ne načrtujemo”
A ni nujno, da se bodo vse te podražitve prenesle na kupce. Kot je že poleti za N1 pojasnil ekonomist GZS Bojan Ivanc, močna trgovska konkurenca preprečuje opaznejše dvige cen.
“V Sloveniji je prodajnih površin na prebivalca veliko, povprečni potrošnik kupuje v več trgovinah, kar trgovcem omejuje prosto spreminjanje cen pri občutljivih prodajnih kategorijah, kot so mleko, krompir, olje, moka in podobno.”
V Mercatorju pravijo, da so dvignili cene nekaterih osnovnih živil (katerih, ne povedo), a po njihovi oceni “ni šlo za drastične podražitve”. V vseh trgovinah pa poudarjajo, da vsak zahtevek preučijo in se z dobavitelji pogajajo. “Na podražitev privolimo le, če je razlog za dvig nabavne cene utemeljen,” pravijo v Sparu. Podobno povedo tudi v Mercatorju in Hoferju, kjer pravijo: “Povišanja prodajnih cen so le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno, za zdaj pa večjih dvigov cen ne načrtujemo.”
Občutki in statistika
Čeprav so, kot je slišati v zgornjem videu, občutki ljudi drugačni, kazalnik rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač kaže, da je bila ta v zadnjem letu le 0,3-odstotna. Statistični urad RS kazalnik rasti cen mesečno izračunava na podlagi 70 tisoč cen v podatkovni bazi največjih trgovcev, ki pokrivajo tri četrtine tržnega deleža prodaje hrane in brezalkoholnih pijač.
So se pa na primer precej bolj, za 5,2 odstotka glede na lanski oktober, podražile storitve restavracij in hotelov (na kar pa so verjetno imeli velik vpliv tudi turistični boni).
Če imamo tako nizko inflacijo, je torej občutek, da se vse draži, lažen? Kot nam je nedavno pojasnila vodja Analitsko-raziskovalnega oddelka pri Banki Slovenije Adrijana Brezigar Masten, ne ustrezamo vsi porabi “povprečnega” gospodinjstva, na podlagi katerega merimo inflacijo, saj ne kupujemo vsi enakih stvari. Nekateri potrošniki več namenijo za nujne potrebščine, drugi za luksuzne dobrine, zato je osebna inflacija lahko precej višja (ali pa nižja) od uradne, nam je dejala.
Kaj bo s cenami?
Kot smo v zadnjih mesecih večkrat poročali, v Banki Slovenije, katere primarna skrb je stabilnost cen, ostajajo na stališču, da je rast cen še vedno prehodne narave. Poganjajo jo močno povpraševanje v času okrevanja po epidemiji, na drugi strani pa podjetja zvišujejo cene, ker imajo zaradi pomanjkanja ali draženja surovin, ozkih grl v dobavnih verigah, rastočih cen energentov višje stroške. Vsaj nekateri od teh dejavnikov naj bi v prihodnjih mesecih izzveneli – z njimi pa tudi inflacija.
Pomemben dejavnik, ki bi lahko povzročil, da bo ta z nami dlje časa, so plačni pritiski. Če pride do večjih dvigov plač in s tem povečanja kupne moči, bodo tudi cene še rasle, opozarjajo centralni bankirji.
Na Banki Slovenije trenutno opaznejše dvige plač zaznavajo v gradbeništvu in gostinstvu, kjer se plače dvigujejo predvsem zaradi perečega problema pomanjkanja kadra.
Znan je tudi predlog sindikatov, da bi se z januarjem dvignila minimalna plača za 11 odstotkov. Vlada se za zdaj o predlogu ni izrekla, odločitev, ali bo tak dvig plač sprejela, pa je v predvolilnem času težje predvideti. Če bi se minimalna plača dvignila v okvirih, kot jih predlagajo sindikati, bi to pospešilo rast cen.
V Frankfurtu čakajo
Ker imata tako deflacija kot previsoka inflacija negativne posledice, je cilj Evropske centralne banke (ECB) vzdrževati rast cen pri približno dveh odstotkih. Čeprav je trenutno inflacija evrskega območja pri štirih odstotkih – in se krepi tudi število tistih, ki menijo, da bo inflacija trajna -, se v Frankfurtu za zdaj niso odločili za ukrepanje.
Prvi ukrep bi bil ustavitev 1.850 milijard “težkega” programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), s katerim centralne banke podpirajo financiranje protikoronskih ukrepov držav Evropske unije (EU) za blaženje epidemije, ob resnejših odstopanjih od dvoodstotnega cilja pa bi lahko ECB dvignila obrestne mere (kar ameriška centralna banka že počne).
Ekonomist Mojmir Mrak je nedavno za N1 ocenil, da prihodnje leto na področju evropske monetarne politike “zelo dramatičnih sprememb ne bo”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje