Menu Item
V italijanski bančni skupini Unicredit, ki je močno prisotna v Srednji in Vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, so zmerno optimistični glede gospodarskih gibanj v 2023 in 2024. V Sloveniji letos pričakujejo okoli 1,5-odstotno gospodarsko rast, s čimer bi bila država med boljšimi v regiji. Prihodnje leto naj bi bila rast med 2,0 in 2,5 odstotka.
Glavni ekonomist za regijo pri Unicreditu Dan Bucsa je v pogovoru z novinarji izpostavil, da se je Evropa vsaj za zdaj uspela izogniti tehnični recesiji, ki jo je zaradi pretresov v energetski oskrbi po ruskem napadu na Ukrajino še sredi lanskega leta pričakovala večina analitikov. Skladišča plina so tako ob koncu zime letos rekordno napolnjena, tako da bo potrebnih bistveno manj nakupov plina v tretjih državah kot lani. Razlika z lansko zapolnjenostjo skladišč dejansko v veliki meri pokrije pričakovan izpad ruskega plina, je dejal Bucsa.
V tem kontekstu se po ocenah Unicreditovih analitikov zdi, da so razmere obvladljive, a še vedno je treba gledati na daljši rok in strukturno nadomestiti ruski plin. Za to so potrebne dodatne skupne evropske rešitve, je ocenil Bucsa.
Večji izziv so nafta in naftni derivati, kjer je bila Evropa zgodovinsko zelo odvisna od Rusije. Nekaj težav pri proizvodnji dizla tako v Unicreditu pričakujejo, pri čemer so države na jugovzhodu Evrope v boljšem položaju kot tiste bolj v srednji Evropi. Pri elektriki pa je bila medtem regija samozadostna tudi v vsesplošno zahtevnem letu, kot je bilo 2022. Lani so v večini držav tudi zmanjšali porabo energije, predvsem v industriji in še posebej v nekaterih sektorjih težke industrije.
Za svetovno gospodarstvo v Unicreditu letos napovedujejo umiritev rasti z lanskih 3,4 odstotka na 2,4 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi se rast okrepila na še vedno zgodovinsko skromne tri odstotke.
Recesija le v Rusiji in Združenem Kraljestvu
Od večjih gospodarstev recesijo letos pričakujejo le v Rusiji in Združenem kraljestvu, medtem ko naj bi nemško gospodarstvo stagniralo, v drugih največjih razvitih gospodarstvih pa naj bi zabeležili okoli 0,5-odstotno rast. To velja tudi za evrsko območje kot celoto in ZDA. V 2024 se tako v razvitem svetu pričakuje pospešitev rasti na okoli en odstotek.
Sloveniji Unicreditovi analitiki za letos napovedujejo okoli 1,5-odstotno rast BDP, v prihodnjem letu pa naj bi ta dosegla med 2,0 in 2,5 odstotka. Slovenska gospodarska rast naj bi bila letos tako kljub krepki umiritvi glede na lani med najvišjimi v regiji. Bolje od Slovenije naj bi se letos odrezali le Romunija in Turčija. Primerljiva s Slovenijo naj bi bila rast na Hrvaškem. Prihodnje leto pa bo krepitev BDP v večini držav iz regije vsaj nekoliko višja kot v Sloveniji.
V Unicreditu so sicer zmerno optimistični glede različnih vidikov gospodarskih gibanj v regiji. Tako se zdijo potrošniki ob precejšnji ravni presežnih prihrankov, ustvarjenih v času covida-19, in pričakovani rasti plač v dobri formi. Tudi v tem primeru se zdijo slovenski potrošniki za naprej v še posebej dobrem položaju, saj se njihovi prihranki zaradi trenutne manjše nagnjenosti k večjim nakupom še povečujejo, in to kljub lanskemu realnemu padcu plač.
Zadolženost gospodinjstev v regiji je nižja kot v času krize pred desetletjem. To velja tudi za Slovenijo, kjer je pozitivno tudi to, da so slovenski potrošniki razmeroma malo izpostavljeni posojilom z variabilnimi obrestnimi merami, tako da jih nadaljnje zviševanje obrestnih mer ne bo tako prizadelo.
V Unicreditu sicer vrhunec zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke pričakujejo na začetku jeseni, ta faza pa naj bi trajala do pomladi prihodnje leto. Obrestna mera Euribor naj bi se v tem času ustalila pri okoli štirih odstotkih.
Pereče pomanjkanje delovne sile
V italijanski bančni skupini optimistično gledajo tudi na gibanja v predelovalni industriji in zunanji trgovini. Glede Slovenije ocenjujejo, da leto 2022 kljub poslabšanju salda v plačilni bilanci ni prineslo zmanjšanja konkurenčnosti slovenskega izvoza.
Pozitivno za domačo porabo v regiji je medtem to, da se je lani jeseni končalo obdobje šibkih gibanj v storitvenem sektorju, tako da se letos ob ugodnih razmerah na trgu dela pričakuje krepitev. Popravek je medtem pričakovati na nepremičninskem trgu, saj so predvsem v srednjeevropskem delu regije, tudi v Sloveniji, nepremičnine trenutno precenjene. Vendar pa naj bi bil popravek manj izrazit kot pred desetletjem.
Največja težava za podjetja, tudi v Sloveniji, je trenutno pomanjkanje usposobljene delovne sile. Ta izziv bistveno prekaša problematiko dostopnosti do finančnih virov.
Glede inflacije v Unicreditu za evrsko območje nekje od poletja naprej pričakujejo postopno umirjanje, tako uradno objavljene inflacije kot osnovne inflacije, ki ne upošteva cen energije in hrane. V Sloveniji naj bi se letna inflacija do konca leta s sedanjih 10 odstotkov umirila na okoli šest odstotkov in bila s tem med nižjimi v regiji. Prihodnje leto naj bi zdrsnila na štiri odstotke. V celotni regiji naj bi nad predkoronskimi ravnmi ostala obe leti, tudi zaradi rasti plač.
Prav tako naj bi praktično v celotni regij zaradi ukrepov za spopad z draginjo obe leti ostali visoki javnofinančni primanjkljaji, pri čemer bi Slovenija lahko bila med redkimi državami, kjer bo primanjkljaj prihodnje leto padel pod tri odstotke BDP. A ta napoved je povezana s precejšnjimi tveganji, so še ocenili v Unicreditu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje