V Nemčiji je lani primanjkovalo skoraj dva milijona delavcev, kar je največ doslej. Da bi težavo rešili, so v Berlinu pripravili zakon o priseljevanju, s katerim bi lahko z območja izven EU privabila 60.000 delavcev letno. Določene spremembe, s katerimi bi lahko povečali število prihodov delavcev, so sprejeli tudi za države Balkana.
Nemška vlada je v sredo potrdila načrt reforme o priseljevanju in poklicnem usposabljanju, s katero naslavlja veliko pomanjkanje delovne sile. “Zagotavljanje kvalificirane delovne sile je ena najpomembnejših nalog Nemčije na področju gospodarstva v prihodnjih desetletjih,” je dejal nemški minister za delo Hubertus Heil.
Po podatkih nemške vlade je lani v državi primanjkovalo skoraj dva milijona delavcev, kar je največ doslej, poroča tiskovna agencija Reuters.
Vlada v Berlinu se je zato odločila ukrepati in je pripravila reformo o priseljevanju in poklicnem usposabljanju. Ta vključuje več predlogov zakonov, eden od njih je predlog zakona o priseljevanju, njegov cilj pa je reševanje ključnih ovir za prihod ljudi v Nemčijo, posebej tistih zunaj EU.
V predlogu zakona o priseljevanju, ki ga povzemata tiskovni agenciji Reuters in dpa, piše, da bi lahko na račun novih pravil Nemčija iz kadrovskega bazena zunaj EU privabila 60.000 delavcev letno.
Tujci naj bi imeli pri tem na voljo za prihod v državo tri načine: visokošolsko ali univerzitetno diplomo, priznano v Nemčiji, in pogodbo o zaposlitvi; minimalno dve leti delovnih izkušenj v relevantnem sektorju in diplomo ali ustrezno poklicno usposabljanje ter t.i. karto priložnosti, ki bo temeljila na točkovanju na področjih jezika, izkušenj, starosti in obstoječih povezav z Nemčijo. Skladno s to karto bi imeli tujci leto dni časa, da si najdejo delo, za preživljanje naj bi lahko v tem času opravljali občasna dela in poskusno delo.
“Predlog zakona vključuje številne inovativne in razumljive ideje, ne seže pa dovolj daleč, da bi resnično naslovil problem, s katerim se soočamo,” je predstavljeno reformo za Reuters komentiral strokovnjak za migracije Herbert Brücker. Zahteve za karto so po njegovi oceni preveč kompleksne za izdajo začasne delovne vize.
Vlada se je ob tem odločila podaljšati predpise za iskalce zaposlitve iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Albanije, ki bi sicer prenehali veljati konec leta. Nemčija si obeta, da bo na ta način iz teh držav angažirala 50.000 delavcev, medtem ko jih je doslej lahko 25.000.
To potezo je Brücker pozdravil, saj da je stopnja zaposlenosti med temi priseljenci po treh do petih letih od prihoda v Nemčiji med 97- in 98-odstotna.
“Z reformo postavljamo temelj za novo migracijsko politiko. Dobrodošel je vsakdo, ki lahko kot kvalificiran delavec doprinese h gospodarskemu uspehu države,” je potrditev reforme na vladi na družbenem omrežju Twitter pospremil nemški finančni minister Christian Lindner.
Reforma sicer vključuje tudi predlog zakona o izobraževanju, ki bi sicer že zaposlenim omogočil plačano poklicno usposabljanje. Nemška zvezna agencija za delo bi delodajalcem za plače teh oseb v času usposabljanja prispevala 67 odstotkov njihove neto plače.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!