Menu Item
Konec tekočega ali najkasneje v začetku prihodnjega leta naj bi bil po podatkih N1 objavljen evropski razpis, ki bo podlaga za razvoj čipov v Sloveniji. Gre za nekaj deset milijardni projekt, preko katerega bi lahko na sončno stran Alp prikapljalo več milijonov bruseljskih evrov. Potekajo pa tudi pogovori s korejskimi tehnološkimi velikani. Katera podjetja se bodo potegovala za denar? Kaj konkretnega se na tem področju sploh dogaja in kakšne so možnosti Slovenije?
Trditev, da so čipi, ki so sestavljeni iz polprevodnikov, v zadnjih desetletjih postali pomembni, bi bila podcenjevanje. Njihova uporaba je zažrta v vse pore naše družbe – od dela in izobraževanja do zabave. Vrednost te industrije bo po ocenah ameriškega svetovalnega podjetja McKinsey & Company leta 2030 dosegla bilijon dolarjev. Za primerjavo, skupni prihodki trdno uveljavljene svetovne avtoindustrije so se lani gibali okoli slabih treh bilijonov dolarjev.
V luči tega niti ni presenečenje, da je bil lani na ravni Evropske unije sprejet akt o čipih, s katerim želi Bruselj povečati svoj delež na globalnem trgu polprevodnikov in obenem zmanjšati odvisnost od tuje proizvodnje.
Namere EU so še posebej pojmljive ob zavedanju, da sedemindvajseterica proizvede približno desetino vseh polprevodnikov na svetu, medtem ko jih uporabi petino.
Edinstvena priložnost za slovenske razvijalce
Apetiti po razvoju in proizvodnji na stari celini so zato veliki. Evropska komisija napoveduje, da bo akt o čipih do leta 2030 podprlo vsaj 43 milijard evrov naložb, od česar naj bi več kot 15 milijard evrov predstavljale dodatne javne in zasebne naložbe. To se je po svoje začelo uresničevati v Nemčiji, kjer je vlada za postavitev novega proizvodnega obrata v mestu Magdeburg ameriškemu proizvajalcu Intel zagotovila skoraj 10-milijardno subvencijo.
Svoj piskrček pa bo v evropski zgodbi o čipih poskusila pristaviti tudi Slovenija, kjer že delujejo podjetja, ki se ukvarjajo z oblikovanjem čipov – denimo RLS Merilna tehnika, Beyond Semiconductor, Cosylab, Dewesoft, Elaphe, Skylabs in Renishaw, medtem ko proizvodnje nimamo.
Na N1 smo ob napovedi predsednika vlade Roberta Goloba, da Slovenija vstopa v največji investicijski cikel v svoji zgodovini, že poročali, da so ravno polprevodniki eno od področij, na katerem bi slovenska podjetja lahko v bližnji prihodnosti sodelovala v tako imenovanih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa ali Important Projects of Common European Interest (IPCEI).
Domača podjetja so tako od začetka leta v stiku s predstavniki treh ministrstev (gospodarskega, visokošolskega in ministrstva za digitalno preobrazbo, ki koordinira pogovore), ministrstva pa se o razvoju polprevodnikov v Sloveniji pogovarjajo tudi z raziskovalci in vsemi univerzami. Do danes so podjetja skupaj z raziskovalnimi institucijami podpisala pismo o nameri za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike ter se povezali v kompetenčni center. Akt o čipih namreč predvideva ustanovitev le-teh v vsaki članici, v Sloveniji pa prevladuje prepričanje, da imamo prostor za en takšen center.
Ocene stroškov hitro presežejo sto milijonov evrov
Omenjeno pismo o nameri, ki so ga podpisali vsi trije deležniki, smo pridobili v redakciji N1. V njem so izraženi cilji, nameni in pogoji sodelovanja, podpisniki pa naj bi sodelovali pri preučitvi “možnosti za sodelovanje v obliki centra za načrtovanje integriranih vezij, možnosti za urejen medsebojni dostop do obstoječe infrastrukture, možnosti izboljšave raziskovalne infrastrukture in nišne prototipne proizvodnje, možnosti za ustanovitev slovenskega konzorcija za nastop v okviru evropske iniciative za digitalno suverenost, ki jo opredeljuje osnutek Akta o čipih ter proučitev nadgradenj obstoječih proizvodnih zmogljivosti za produkcijo čipov v Sloveniji”.
Omembe vreden poudarek pisma o nameri so tudi kadri, ki ostajajo naš ključen in neodgovorjen izziv. V Sloveniji primanjkuje zaposlenih, ki bi imeli znanja s področja polprevodniških tehnologij in mikroelektronike, število teh pa se zaradi višjih plač in boljših pogojev dela v tujini, še zmanjšuje.
Kompetenčni centri morajo približno do jeseni konkretizirati svoje prihodnje aktivnosti, od česar so odvisna tudi sredstva, ki jih bo Bruselj dodelil skozi omenjen akt. Evropska komisija je že seznanjena z začrtano smerjo slovenskega kompetenčnega centra, ki je pripravil tudi prve ocene stroškov za izvedbo načrta. S tem so se v začetku junija seznanili v državnem zboru, tudi začetno finančno konstrukcijo pa smo pridobili v redakciji.
Dokument potrjuje splošno prepričanje v gospodarstvu, da je industrija polprevodnikov finančno izjemno zahtevna. Ocene stroškov so razdeljene na več tematik, denimo vzdrževanje obstoječe opreme, nadgradnja opreme za izdelavo čipov, nadgradnja infrastrukture in podpora izobraževanju kadrov … Zahtevani vložki za prihodnjih pet let pa ob seštevanju hitro presežejo sto milijonov evrov. Pri tem je vredno omeniti, da gre za zelo zgodnje ocene, zato se končne vrednosti lahko spremenijo.
Iskanje korejskih investicij in sodelovanje z Avstrijci
Kot smo še izvedeli, naj bi Slovenijo pretežno zanimale nišne rešitve, dizajn in načrtovanje s pilotnimi produkcijskimi kapacitetami. Težje je namreč vzpostaviti obsežno proizvodnjo čipov, ki zahteva še obsežnejše finančno vlaganje, zato se ugiba, da se bodo za to zagrele velike države članice.
Kdaj bodo objavljeni evropski razpisi, ki bi podprli začrtan razvoj v posameznih članicah, še ni znano, predvidoma pa naj bi se to zgodilo letos oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Še pred tem pa naj bi slovenske razvijalce finančno podprla tudi država. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so za N1 napovedali, da bodo “ne glede na dogajanje na evropski ravni, vzporedno delali doma”, v luči tega pa zatrjujejo, da še naprej potekajo aktivnosti za pripravo razpisov in iskanja investicij v tujini.
Medtem ko končni gabariti razvoja polprevodnih tehnologij pri nas še niso povsem začrtani, se Slovenija torej aktivno pogovarja o čezmejnem sodelovanju. Slovenski predstavniki so se že lani pogovarjali s korejskimi podjetji, ki se zanimajo za investicije v Sloveniji; kot potencialni investitor se omenja podjetje SK Hynix, ki ima med drugim razvoj v italijanskem Milanu in je lani skupno ustvaril dobrih 33 milijard evrov prometa.
Četrto največje gospodarstvo v Aziji je že zdaj ena najpomembnejših partneric Slovenije na tej celini, obenem pa je korejsko pristaniško mesto Busan ravno prejšnji teden podpisalo sporazum o sodelovanju s Koprom. Sodelovanje dveh pristaniških mest je v luči konkretizacije projektov med državama predlagala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je lani novembra obiskala Južno Korejo ter se tam srečala tudi s predstavniki tehnološkega velikana Samsung, ki pa zanimanja za Slovenijo naj ne bi pokazal.
V Koreji sta se minule dni mudila tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in gospodarski minister Matjaž Han, ki se je sestal s korejskim ministrom za trgovino in investicije Dukgeunom Ahnom, pogovarjala pa sta se o možnostih gospodarskega sodelovanja.
Bolj oprijemljivi pa postajajo tudi dogovori Slovencev s severnimi sosedi. Predstavniki avstrijske vlade so Slovenijo obiskali že konec maja, ko sta se ministrica Stojmenova Duh in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič na sedežu mariborske univerze srečala s predstavniki Evropske komisije in jim predstavila možnosti razvoja polprevodnih tehnologij in mikroelektronike. Kot prednost sodelovanja z Avstrijo na področju polprevodnikov se omenja komplementarnost, saj v Sloveniji delujejo raziskave in dizajn čipov, medtem ko imajo Avstrijci ob tem tudi možnosti za proizvodnjo. Podjetje Infineon je denimo v bližnjem Beljaku leta 2021 vzpostavilo novo proizvodnjo, hkrati v Gradcu deluje nizozemski NXP.
Kot smo izvedeli neuradno, naj bi slovenska in avstrijska vlada v kratkem podpisali memorandum o soglasju, ki bo vključeval tudi sodelovanje na področju polprevodnikov, željo za sodelovanje pa naj bi izrazili še na obrabnem ministrstvu, ki že zdaj pogosto sodeluje pri razvoju inovacij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje