Evropska komisija je objavila ambiciozen cilj, da namerava predvsem s povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih držav že do konca leta za dve tretjini zmanjšati uvoz plina iz Rusije. Glede na zasedenost LNG terminalov po Evropi pa se poraja vprašanje o izvedljivosti načrtov.

Predsednik ZDA Joe Biden je danes oznanil prepoved uvoza ruskih energentov. Lahko sledi tudi Evropa? Tega ni mogoče izključiti, je danes nakazal slovenski obrambni minister Matej Tonin. Dejal je, da bi se s prepovedjo uvoza energentov lahko najhitreje ustavilo vojno v Ukrajini, “tudi če nas bo nekoliko bolelo”. Naftni trgovci bi poiskali nove dobavitelje, čas zakasnitev in težav v dobavah pa bi Slovenija po njegovih besedah lahko prebrodila z naftnimi rezervami.

Problem je, da je Evropa zelo odvisna od Rusije. Od tam je zadnja leta dobivala okrog 45 odstotkov letne porabe zemeljskega plina (to je 155 milijard kubičnih metrov), tretjino nafte in skoraj polovico premoga. Tu dodajmo, da je tudi slovenska odvisnost visoka: v prvih 11 mesecih lanskega leta smo vsaj 54 odstotkov plina – realni delež je verjetno okrog tri četrtine – dobili iz Rusije.

Velik preobrat

Evropska komisija po začetku ruske agresije v Ukrajini bliskovito spreminja svoja stališča do Rusije in uvoza energentov. Opozorila, da je velika energetska odvisnost od Rusije “ahilova peta” EU in da morajo evropski voditelji razmišljati v smeri diverzifikacije virov, niso nova. Okrepila so se že po ruski nasilni priključitvi ukrajinskega polotoka Krim v letu 2014. A v zadnjem desetletju tu ni bilo večjih premikov, Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo, je zadnja leta celo povečevala odvisnost od ruskega plina. Še pred letom dni je močno lobirala za vzpostavitev Severnega toka 2 (ki ga je nato v dneh po začetku ruske invazije ustavila), tudi Italija, Avstrija in Madžarska, ki so močno odvisne od ruskega plina, niso iskale alternativ.

Ruski napad na Ukrajino pa je, kot rečeno, povzročil nenaden in velik preobrat. Bruselj zdaj izraža trdno namero, da želi unija postati neodvisna od ruskega plina. “Postati moramo neodvisni od ruske nafte, premoga in plina. Preprosto se ne moremo zanašati na dobavitelja, ki nam izrecno grozi. Takoj moramo ukrepati za ublažitev učinkov rastočih cen energije, diverzifikacijo oskrbe s plinom za naslednjo zimo in pospešitev prehoda na čisto energijo. Hitreje kot bomo prešli na obnovljive vire energije in vodik ter izboljšali energijsko učinkovitost, hitreje bomo zares neodvisni in sami obvladovali svoj energetski sistem,” je dejala Ursula von der Leyen. Da je ruska agresija nepovratno spremenila naše odnose z Rusijo, je že pred dnevi dejal tudi slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. In dodal, da potrebujemo diverzifikacijo dobaviteljev ter hitro zmanjšanje uvozne odvisnosti.

Kaj predlaga Bruselj?

Evropska komisija je danes predstavila nabor ukrepov, s katerimi želi zmanjšati odvisnost od ruskih energentov, s čimer bi sama sebi olajšala odločitev o embargu (in seveda zmanjšala negativne učinke). Načrt predvideva, da bo Evropska unija že letos uvoz zmanjšala za dve tretjini, s 155 na 100 milijard kubičnih metrov. Okrog 50 milijard kubičnih metrov namerava dobiti iz naslova povečanega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA in Katarja. Pri tem bo verjetno izziv že zdaj polna zasedenost LNG terminalov po Evropi, na katerih se utekočinjen plin pretvarja nazaj v plinsko stanje (in potem dobavlja do končnih porabnikov).

V preteklih letih je uvoz LNG letno pokril okrog četrtino evropskega povpraševanja po plinu, letos se je uvoz zaradi napetosti v Ukrajini močno povečal (s tem pa tudi zasedenost terminalov).

Dolgoročno Evropska komisija načrtuje gradnjo novih LNG terminalov na Stari celini. Danes jih je 37, od tega 26 v EU (nam najbližji je na Krku), po podatkih Bruslja je v načrtu vsaj 10 novih. Evropa bo hkrati pospešila vlaganja v razvoj obnovljivih virov in proizvodnjo ključnih komponent za njihovo proizvodnjo. Poleg tega naj bi se države EU bolj povezale plinsko in električno omrežje z namenom boljše izrabe virov, sinhronizirale omrežja in postavile izredne načrte za zagotavljanje varnosti oskrbe. Voditelji EU bodo predlog Bruslja obravnavali v četrtek in petek, ko imajo srečanje v francoskem Versaillesu.

Vrtovec bi LNG terminal, ampak …

Mnoge evropske države so v zadnjih tednih že začele iskati lokacijo za LNG terminale. Nemčija je napovedala, da bo zgradila dva (zdaj nima še nobenega), čeprav se nekateri strokovnjaki upirajo, češ da bo to zavrlo prehod na obnovljive vire energije.

Tudi naš infrastrukturni minister Vrtovec je v preteklih tednih večkrat javno povedal, da je ena od rešitev gradnja LNG  terminalov. Oba s premierjem Janšo sta dejala, da iščeta lokacijo na slovenski Obali. A obalni župani – teh menda vladni predstavniki do zdaj niso kontaktirali – so proti. Četudi bi vlada našla lokacijo in prepričala lokalno skupnost, pa je seveda za izvedbo takega projekta potrebnih več let. Najprej so tu praviloma dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, tudi zgradili ga ne bi čez noč. Hrvati so LNG terminal na Krku gradili slabi dve leti, lani januarja je začel z obratovanjem.

Avstrijci, ki so 80-odstotno odvisni od uvoza ruskega plina, pa so pretekli konec tedna v Združenih arabskih emratih podpisali dogovor o dobavah LNG, ker nimajo lastnega terminala, pa bi se morali zanašati na tuje.