Najbolj učinkovito sredstvo, ki bi ustavilo vojno, je prepoved uvoza ruske nafte in plina, je danes povedal obrambni minister Matej Tonin. To so danes storile ZDA. O podobnih ukrepih se pogovarjajo tudi evropski voditelji, toda Evropa je od ruskih energentov odvisna veliko bolj kot ZDA. Več kot tri četrtine plina, ki ga porabimo v Sloveniji, prihaja iz Rusije. Si lahko privoščimo embargo, ne da bi nas zeblo?
“Edina, najmočnejša stvar, ki bo Putinovo vojaško kolesje zelo hitro ustavila, je, da posežemo v srce financiranja te vojne, to sta nafta in plin,” je ob današnjem obisku vlade v osrednjeslovenski regiji povedal obrambni minister Matej Tonin. “Če se bodo v prihodnjih dneh zavezniške države odločile za embargo na plin in nafto iz Rusije, bo to zagotovo globoko zarezalo v Rusijo.”
To drži, toda kako hudo bi taka odločitev prizadela Evropo? Nemški gospodarski minister Robert Habeck, član stranke Zelenih, je opozoril, da bi imel embargo na uvoz ruskega plina in nafte hude posledice za evropsko gospodarstvo. “Tak embargo bi povzročil hudo gospodarsko krizo v Nemčiji in Evropi. Že dejstvo, da smo nakazali na to možnost, je v ponedeljek povzročilo 50-odstotno rast cen nafte na svetovnem tržišču. V primeru embarga bi cene poskočile dolgoročno, in ne samo za nekaj ur.”
Po njegovih besedah si ZDA tako odločitev lažje privoščijo, saj iz Rusije uvozijo zgolj 7,5 odstotka nafte, Nemčija pa 35 odstotkov. “Situaciji nista primerljivi,” pravi Habeck. “Posledica embarga ne bi bila ‘varčevanje z ugašanjem luči’, ampak stečaji številnih podjetij in rast brezposelnosti.” Dejal je, da embargo na ruski plin in nafto za Evropo ne pride v poštev ter da se “Američani tega zavedajo”. Da prepoved uvoza ruskega plina in nafte za Nemčijo ni opcija, je v začetku tedna že povedal tudi kancler Olaf Scholz.
Kako hudo bi bila prizadeta Slovenija?
Na spodnjem prikazu je ocenjena energetska odvisnost evropskih držav od ruskega plina in plina nasploh. Plin v Sloveniji predstavlja 13 odstotkov vseh porabljenih energentov, od tega ga iz Rusije uvozimo več kot tri četrtine (77 odstotkov). Po podatkih Statističnega urada naftni proizvodi (med katere ne šteje zemeljski plin) v strukturi končne rabe predstavljajo 42 odstotkov. Podatka o tem, koliko jih dobimo iz Rusije, ni, saj jih naftni trgovci kupujejo prek posrednikov. Prav tako v ta delež ni všteta elektrika iz plinskih elektrarn.
Po besedah ministra Mateja Tonina se Slovenija ves čas zavzema za ostre in takojšnje sankcije, “tudi če nas bo to nekoliko bolelo, zato da se vojna čim prej konča”.
Kaj misli z besedami “nekoliko bolelo” smo vprašali ministra, ki je odgovoril, da “po podatkih, ki jih imamo, Rusija zagotavlja 12 odstotkov svetovne proizvodnje nafte, kar ni toliko, da bi svet zaradi tega kolapsiral.” V Evropi je sicer delež naftnih derivatov, ki jih dobimo od Rusije, precej višji od omenjenega. “Slovenija ima močno orodje – blagovne rezerve – s katerimi lahko kljubujemo perturbacijam na trgu ter zakasnitvam in težavam pri oskrbi z nafto, da si naši naftni trgovci priskrbijo druge vire.”
“Kar pa zadeva plin, nam gre na roke to, da prihaja pomlad,” je poudaril Tonin in dodal, da so po zagotovilih pristojnih v skladiščih Evropske unije zaloge plina take, da bomo lahko brez večjih težav prebrodili zaključek zime in začetek pomladi. Že zdaj pa si intenzivno prizadevajo, da bi se te zaloge lahko maksimalno obnovile, je še zagotovil Tonin. “Nekatere evropske države, med njimi Norveška, so napovedale, da bodo maksimalno povečale črpanje plina, da bi čim bolj zapolnile evropske zaloge. Za povečanje dobav plina se pogovarjamo tudi z arabskim svetom. Z umirjenim pristopom lahko dosežemo marsikaj.”
