Menu Item
"Že pred nekaj leti sta se davčna in socialna politika oddvojili in vsaka je šla v svojo pot. Tukaj se potem začnejo pojavljati določene težave," je na posvetu o izzivih dolgožive družbe, ki ga je v Ljubljani organiziral Inštitut 1. maj, med drugim dejal nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Po njegovih besedah se moramo v Sloveniji tudi odločiti, kaj si sploh želimo - kolikšen delež BDP bodo na srednji rok imela glavna državna področja.
Inštitut 1. maj, izobraževalno mislišče stranke SD, ki sta ga konec leta 2022 ustanovila predsednica stranke Tanja Fajon in njen generalni sekretar Klemen Žibert, je otvoril serijo posvetov pod imenom Teze za prihodnost.
Na dogodku, ki ga je vodila strokovna direktorica inštituta in nekdanja ministrica za delo Anja Kopač, so govorci razpravljali o izzivih dolgožive družbe ter med drugim odgovarjali na vprašanja, koliko manevrskega prostora ima Slovenija za pripravo reform in kako te zastaviti.
“Sistemi so medsebojno povezani in jih moramo obravnavati skupaj”
Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) je ob tem spomnil na strokovne projekcije, ki dejanskih izdatkov za pokojnine in zdravstvo ne ocenjujejo, vseeno pa lahko iz napovedi razberemo, da bodo brez državnih ukrepov nastale težave pri financiranju omenjenih sistemov.
Primarno se je zavzel za pregled možnosti zvišanja javnofinančnih izdatkov in potencialnih prilagoditev, obenem pa je, tako Majcen, treba razmišlja tudi o ravnovesju med javnim in zasebnim. “Koliko zasebnih virov bomo še dodatno potrebovali, da bomo posamezen sistem rešili,” se je vprašal raziskovalec na IER.
Kot ključno sporočilo je izpostavil medsebojno povezanost med sistemi, ki jih moramo po njegovem prepričanju obravnavati kot celoto.
Odločiti se je treba, kaj si sploh želimo
Trenutne razmere na področju davčnega sistema je komentiral Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu, kjer je bil zadolžen za področje davkov in bdel nad pripravo izhodišč za davčno reformo.
Davki namreč predstavljajo pomemben vir financiranja državnih sistemov, ob morebitnih spremembah le-teh pa je vselej prisotno vprašanje, kako prilagoditi aktualne davčne obremenitve.
Božič je glede javnih financ poudaril, da se moramo v Sloveniji najprej odločiti, kaj si sploh želimo, “ker če tukaj nimamo razčiščenih pojmov, potem nam ne pomaga nobena struktura davkov”. Prepričan je, da se moramo kot družba dogovoriti, kolikšen delež BDP bodo na srednji rok imela glavna državna področja, ki jih je nato treba med sabo uskladiti, v nasprotnem primeru gre vsak v svojo smer.
Dodal je tudi, da se delež dajatev v BDP zadnjih petnajst let v Sloveniji giblje med 37 in 38 odstotki, ob tem pa ponovil, da imamo v Sloveniji močno obremenjeno delo, zato je na tem področju manevrskega prostora malo.
A nekatere stvari lahko vseeno prestrukturiramo, je izpostavil Tilen Božič in ob tem dodal, sta se davčna in socialna politika že pred nekaj leti oddvojili: “Tukaj se začnejo pojavljati določene težave. Na primer, davčna politika predvideva, da če je nekdo v primerljivem položaju mora biti tudi primerljivo obremenjen. Mi pa imamo sistem postavljen tako, da zgolj na način, kako neki dohodek izplačaš, dosežeš drugačno davčno in prispevno breme.”
“To pomeni, da imaš lahko dve družini, ki zgolj zato, ker imata različnega delodajalca (en plačo obračuna na en način, drug pa na drugega), prideta na koncu do popolnoma različnega neto razpoložljivega dohodka. Kaj to pomeni? V enem bo delodajalec plačal za prevoz na delo karto, v drugem kilometrino. V enem primeru mu bo plačal maksimalno nadomestilo za malico – ki je neobdavčeno, drugemu bo plačal 3,5 evra po kolektivni pogodbi. Eden bo dobil maksimalen regres v višini povprečne plače, drug bo dobil v višini minimalne plače. Če bi oba primerjali, in sta imela delodajalca enak bruto bruto strošek, je to lahko nekaj tisoč evrov razlike v razpoložljivem dohodku med družinama – čeprav je bila razlika samo v tem, kako se nekaj izplača. Ta zadeva se nato vleče naprej, na področje socialnih transferjev, saj se nekateri dohodki ne upoštevajo pri dodeljevanju le-teh. Nekdo, ki je dobil maksimalen regres in nekdo, ki je dobil minimalnega, sta dejansko v istem položaju, ker se regres pri tem ne upošteva,” je pojasnil nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance, ki opozarja tudi, da trenutni sistem ljudi navaja na napačno obnašanje.
Lahko bolje gospodarimo, ne da bi se odrekli trenutnim pravicam?
Drugačen vidik je predstavila profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Polona Domadenik Muren. Med pripravo Akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti se je, skupaj s skupino vidnih ekonomistov, namesto o prestrukturiranju virov oziroma krčenju pravic vprašala, ali lahko s tem, kar že imamo, bolje gospodarimo in tako povečamo BDP.
Prepričana je namreč, da Slovenija ima znanje, medtem ko manjkajo denimo investicije v ključno infrastrukturo, energetiko, zdravstvo ter raziskave in razvoj. Hkrati so pri dvigu produktivnosti na zaposlenega pomembni tudi mehki dejavnik, pri čemer so v akcijskem načrtu, ob primerjavi z Avstrijo in Nemčijo, ugotovili, da primanjkuje sodelovanje med raziskovalno, razvojno sfero in gospodarstvom. “To je po mojem mnenju še vedno ena od bolečin v Sloveniji,” je dejala Domadenik Muren ter dodala, da so pri nas še zmeraj prisotne velike birokratske ovire, kot težavi pa vidi tudi pozen vstop mladih na trg dela in upravljanje zavodov ter podjetij v državni lasti.
Da vse ni črno, je nakazal Andraž Rangus iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki pa je vseeno izpostavil, da pravi izziv predstavlja demografija, saj na trgu dela ni več delavcev, ki bi se lahko zaposlili oziroma odšli v gospodarstvo: “Tudi starostna struktura zaposlenih se v Sloveniji bistveno spreminja. Leta 2005 smo imeli 3,5 zaposlenega mlajšega od 30 let na enega delavca, ki je starejši od 55 let. Danes je to 0,9. Povprečna starost delovno aktivnega prebivalstva se je od sredine devetdesetih pa do danes dvignila za šest let. Prej smo bili stari 37,5, zdaj smo 43,5.”
Poudaril pa je tudi, da nekateri upokojenci s 40 let pokojninske dobe ali več prejemajo tri četrtine svoje plače, medtem ko imajo drugi malo pokojninske dobe. V luči tega je treba vselej pogledati vse dejavnike, ki določajo višino pokojnine posameznika in si tako ustvariti mnenje o višini slovenskih pokojnin.
Počivavšek: Vladne rešitve so medresorsko neusklajene in brez analiz
Medtem pa je izrazito kritično držo do vlade zavzel predsednik sindikalne konfederacije Pergam Jakob Počivavšek. “Moja ocena je, da situacija ni najboljša,” je dejal, ob tem pa pojasnil, da se vlada izzivov financiranja dolgožive družbe loteva parcialno. Po njegovih besedah potrebujemo družbeni dogovor, vendar se dela nasprotno, saj so posamezni predlogi na mizah takšni, kot da ostali sistemi ne obstajajo.
Dejal je še, da so ponujene rešitve medresorsko neusklajene in brez analiz, do njih pa prihajajo brez pravega načrta. “Nimam občutka, da vemo, kam gremo,” je dodal in izpostavil, da so sindikati že večkrat pozvali k sprejetju socialnega sporazuma, ki ga še vedno ni.
Medtem pa sta predsednik uprave Prve Pokojninske družbe Gregor Rovanšek in vodja analitske skupine na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc pozdravila večjo aktivacijo drugega pokojninskega stebra. Kot je navedel prvi, je v zahodnoevropskih državah v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih tudi devetdeset odstotkov zavarovancev, v Sloveniji pa ta delež znaša štirideset odstotkov. V drugem stebru je, tako Rovanšek, zdaj okoli štiri milijarde evrov premoženja. Prepričan je, da so donosi dobri, lahko bi bili še višji, za to pa potrebujejo “podporo zakonskih papirjev”, je še povedal.
Bojan Ivanc je ob tem spomnil še na odsotnost socialne kapice, zaradi česar naj bi nekateri Slovenijo zamenjali z državo, ki le-to ima. Dodal je še, da je v tem smislu danes težko pristati na zviševanje prispevkov.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje