Mramor: Če bi to vedel, ko sem bil minister, bi bilo precej drugače v Sloveniji

Gospodarstvo 16. Maj. 202217:06 > 17. Maj. 2022 11:37
Delite:
Dušan Mramor, Ekonomska fakulteta
Foto: N1/Aljaž Uršej

Reforma izobraževalnega sistema, zdravstva, digitalizacija, iskanje ravnovesja med gospodarskim razvojem in ohranjanjem narave. Skupina ekonomistov pod vodstvom Dušana Mramorja je že pred dvema letoma oblikovala nabor ukrepov za gospodarski in razvojni preboj in jim zdaj dodala še ukrepe za večjo nematerialno blaginjo. V več let trajajočem projektu, v katerem je sodelovalo okoli 70 ljudi, so nabrali ogromno znanja, je dejal Mramor. "Če bi to vedel, ko sem bil finančni minister, bi bilo precej drugače v Sloveniji," je dejal v sklepnem delu predstavitve.

Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, prvič predstavljen konec leta 2020, po dveh letih dobiva nadgradnjo. Po besedah vodje ekipe Dušana Mramorja so se v prvotnem načrtu osredotočili na tveganje demografije, ki je v slovenskem primeru ob trenutni stopnji rasti gospodarstva velik javnofinančni izziv (to je natančneje pojasnil v pogovoru za N1 pred nekaj meseci).

V dveh letih od prve različice so se pojavili še drugi dejavniki tveganj: podnebna kriza, geostrateška in javnofinančna vprašanja. Obenem so avtorji razširili cilj, saj blagostanja prebivalstva ne zagotavlja le večja produktivnost (višji BDP). “Res je daleč najpomembnejša, ni pa edina,” je dejal Mramor, sicer profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji finančni minister. “Na stopnji razvoja, na kateri je zdaj Slovenija, je vedno manjši delež dobrega počutja prebivalstva povezan z materialnimi dobrinami. Varnost in svoboda postajata celo pomembnejši.”

Opredelili so, da so dejavniki nematerialne blaginje pravna država, politični sistem, zaupanje v institucije, kakovost okolja in zdravje.

Združenje Manager
Foto : N1/Andreja Lončar

Pomanjkanje čuta za odgovornost

Profesorica prava Verica Trstenjak je dejala, da moramo povečati čut za odgovornost posameznika. Odgovornost, da plača davke, da ne krši cestno-prometnih predpisov.

Mramor pa je opozoril tudi na to dilemo v svetu menedžerjev, ki so kot posamezniki lahko zavedni, ko pridejo na ta položaj pa pozabijo na družbeno odgovornost. “Ogromno smo s pogovarjali o tem, kako povečati odgovornost, a nismo našli odgovora. Zakaj managerji niso bolj družbeno odgovorni? Jaz menim, da zato, ker je pravni sistem osredotočen na družbenike in deležnike. S tem se manager obnaša družbeno neodgovorno, saj le tako ostane na delovnem mestu. Delničar ima glavno besedo, manager pa maksimizira vrednost zanj,” je dejal. Odgovora, kako to kulturo spremeniti, razen prek šolskega sistema – kar pa traja – nima, pravi. Edina rešitev država, ki predpiše omejitve.

Kako doseči razvojni preboj?

Profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Polona Domadenik Muren je povedala, da je vlada lani sprejela novelo zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti in povečala odliv sredstev iz proračuna za ta namen (letos 66 milijonov evrov, prihodnje leto še za 24 milijonov evrov). A po mnenju Domadenik Muren bo treba za preboj spodbuditi prejemnike tega denarja. Prenos znanja v gospodarstvo je namreč precej slabši kot v Avstriji ali Nemčiji, po inovacijskem indeksu pa smo šele v tretji kakovostni skupini držav.

“Glavni cilj mora postati boljše povezovanje te sfere z gospodarstvom,” meni. V akcijskem načrtu predlagajo, da se ustanovi mednarodno svetovalno telo, v okviru katerega bi na primer pet najboljših raziskovalcev iz Slovenije in tujine polovico proračuna razdelili v najbolj napredne projekte, drugo polovico pa bi usmerili v velike aplikativne projekte po izraelskem modelu (na način, da polovico financiranja projekta predstavljajo javna sredstva, ostalo zasebna). Predvsem se mora naša raziskovalna sfera po njenem mnenju odpreti tujini, je dejala Domadenik Muren. Pri tem bi morala država podpreti kakšen velik projekt. “Pri nas sredstva vedno drobimo, da je volk sit in koza cela. Vedno je težko reči, da je nekdo najboljši in da bo on dobil denar. V tej državi pač najraje vidimo, če vsi dobijo enako.”

Polona Domadenik Muren o kakovosti šolskega sistema in ukrepih za bolj učinkovit študijski sistem:

Spregledan potencial mehkih znanj

Tjaša Redek, prav tako profesorica na Ekonomske fakultete v Ljubljani, je dejala, da Slovenija premalo vlaga v mehke dejavnike. Slovenska podjetja še vedno tri četrtine investicij namenijo za stavbe, opremo, zemljišča, stroje, le slaba četrtina gre za raziskave in razvoj, podatkovne baze, usposabljanja, za organizacijo in poslovne procese. A prav ta tako imenovana mehka znanja prispevajo k rasti produktivnosti. So predpogoj za bolj inovativen izdelek ali storitev, za katerega so kupci pripravljeni plačati več, kar pomeni višjo dodano vrednost, je dejala.

Po mnenju piscev akcijskega načrta moramo povečati investicije v razvoj novih tehnologij in oblikovanje prebojnih mrež, v katerih se bodo povezovala podjetja, raziskovalna in znanstvena sfera ter inovativni startupi.

Slovenija je, kot je povedala Redek, tudi nizko po deležu aktivne delovne sile, ki se izobražuje ali usposablja. Leta 2020 je bilo takih le 5,3 odstotka. Avtorji načrta menijo, da bi morala podjetja podpisati zavezo za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje v vnaprej določeni vrednosti ter predlagajo oblikovanje programov za ta namen.

Tjaša Redek o tem, kaj je dodana vrednost in zakaj je predpogoj za blaginjo:

Pravna država mora biti tudi učinkovita

Verica Trstenjak, profesorica prava na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, pravi, da jo veliko število predpisov – Slovenija ima prek 20 tisoč zakonskih in podzakonskih aktov – ne moti. “Večji problem kot število predpisov je pri nas izvajanje. Ne potrebujemo imeti vsega zapisanega. Uradnike in sodnike imamo zato, da razlagajo pravo.” Dejala je, daje spremljala razpravo med epidemijo koronavirusa in pritožbe, ker je vlada nošenje mask predpisala z odlokom. “V Avstriji nošenja mask ni predpisala vlada, temveč minister za zdravje. Ker je potrebno biti učinkovit. Seveda pa ne moremo spregledati kršitev človekovih pravic,” je dejala. “Ne moremo pričakovati, da bo o vsaki stvari odločal Državni zbor (DZ) in o tem razpravljal ure in ure.”

Slovensko sodstvo se je izboljšalo, pravi Trstenjak, a meni, da so še vedno rezerve pri učinkovitosti kot tudi pri videzu neodvisnosti in nepristranskosti. Priznava pa, da je deloma za dolge postopke kriva tudi po njenem mnenju slaba procesna zakonodaja (torej potek sodnih postopkov), ki odvetnikom omogoča, da v nedogled predlagajo nove dokaze, sodniki pa imajo premalo moči ali suverenosti, da bi to ustavili.

Avtorji akcijskega načrta predlagajo, da bi morali število sodnih sporov in zadev zmanjšati na tiste, ki so sorazmerni in stroškovno upravičeni. Sodni postopek bi moral biti skrajno sredstvo za dosego pravične rešitve, okrepiti bi morali alternativne poti reševanja sporov. Menijo, da bi morala višja sodišča pogosteje odločiti, ne pa samo vračati zadev v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Treba je povečati varstvo svobodne gospodarske pobude, med drugim s poenostavitvijo administrativnih postopkov glede ustanavlja in delovanja podjetij, pridobivanja (gradbenih) dovoljenj. Predlagajo tudi reformo delovanja sodnega sveta, ki ima pomembno vlogo pri imenovanju sodnikov (med drugim profesionalizacija položaja člana sveta).

Verica Trstenjak o debirokratizaciji in sodstvu:

Spremembe v zdravstvu, umeščanju v prostor …

Poleg tega akcijski načrt predvideva tudi ukrepe za večjo kakovost okolja in bolj učinkovito zdravstvo.

Pri okolju glede na nesorazmerno velik delež zaščitenih območij v Sloveniji, ki otežujejo infrastrukturni razvoj, predlagajo, da je potrebno pogledati dobre prakse drugih držav in izkoristiti možnosti, ki jih glede umeščanja omogoča pravni red EU. Tako bi lahko “sobivala” javni interes glede gospodarskega razvoja ter skrb za okolje. Želijo si tudi obveze okoljevarstvenih organizacij in Agencije za okolje (Arso), da z okoljevarstvenega vidika konstruktivno sodelujejo pri iskanju sprejemljivih rešitev za nujen gospodarski razvoj, ob upoštevanju vpliva na življenjsko okolje. “Na primer, namesto širitve obstoječih obvoznic v Ljubljani je smiselno zgraditi P+R izven mesta in izboljšati javni prevoz,” menijo avtorji načrta, ki predlagajo tudi povečanje deleža energije iz obnovljivih virov z umeščanjem elektrarn na degradirana območja.

Za kakovosten zdravstveni sistem pa po mnenju avtorjev načrta potrebujemo najprej ekonomsko učinkovito reorganizacijo zdravstvenega sistema. Najprej z opredelitvijo mreže javnega zdravstva z javnimi izvajalci (lahko tudi s koncesionarji brez nepotrebnih administrativnih ovir), povečanjem števila operacij in programov preventive, digitalizacijo procesov. Pa tudi z jasno opredelitvijo vloge ZZZS in njegovega načina dela, ki bi moralo biti usmerjeno v dinamično načrtovanje in izvajanje plačil izvajalcem glede na potrebe ljudi.

Predlagajo tudi prednostno obravnavo in operacije pacientov, ki predstavljajo aktivno populacijo in brez operacije niso zmožno opravljati dela, kadar daljše čakanje preostalih v čakalni vrsti ne ogroža njihovega življenja. Prav tako bi h krajšanju čakalnih vrst in večji nematerialni blaginji prispevala dodatna prednostna obravnava zaposlenih v ključnih infrastrukturnih dejavnostih (na primer zdravnikov, da bi lahko delali in ne čakali v vrsti).

Božič: Osnova za dialog o spremembah

Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je dejal, da je po njegovem mnenju, čeprav je vtis pogosto drugače, blaginja skupen cilj vseh družbenih skupin. Močen šolski sistem, pravna država, pred katero smo vsi enaki, in tako dalje. “Ta program je odlično izhodišče za prepotrebni dialog o spremembah. Da se poslušamo, slišimo in dogovorimo za ukrepanje. Velja pravilo, da zmaga najboljša ideja, ne pa nujno samo naša,” je dejal.

Ločeno pa je novinarjem pojasnil, da od bodoče koalicije, ki je v teh dneh končala osnutek koalicijske pogodbe, pričakujejo povabilo k pogovorom glede ukrepov. “V koalicijski pogodbi je veliko govora o razdeljevanju, potrebno pa se je dogovoriti tudi, kako bomo več ustvarili.”