Slovenija bi lahko že do konca tega leta z uvozom utekočinjenega zemeljskega plina s terminala na Krku zagotovila tretjino svojih letnih potreb. Hrvaška bo namreč kmalu povečala kapacitete terminala za 250 do 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto. V kratkem bo odprt razpis, na katerega se bodo lahko prijavili slovenski dobavitelji plina. S tem dogovorom želi Slovenija razpršiti dobavo plina in postati manj odvisna od uvoza iz Rusije.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je skupaj s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Tomislavom Ćorićem sestal na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk. Kot sta ministra sporočila po srečanju, bo Hrvaška na terminalu na Krku povečala kapacitete za hrambo dodatnih 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto. V kratkem bodo pripravili razpis, na katerega bi se lahko prijavili slovenski dobavitelji.
Kot je povedal minister Vrtovec, je slovenska država zelo zainteresirana za koriščenje terminala, vendar so zdaj na potezi slovenska podjetja. Če bi se katero od njih uspešno prijavilo, bi tretjina vsega uvoženega plina v Slovenijo prihajala iz Hrvaške.
Kot je zatrdil Vrtovec, imamo v Sloveniji že sedaj dovolj zmogljiv plinovod, ki bi plin s Krka v državo pripeljal prek kompresorske postaje v Rogatcu.
Pa so dodatne kapacitete rezervirane za Geoplin ali druge slovenske dobavitelje? Hrvaški minister Ćorić je dejal, da niso, saj bo razpis odprt za vse. Predvideva pa, da interesa od drugod ne bo, saj so zmogljivosti plinovodov drugih držav dosežene. Tak je na primer madžarski plinovod.
Slovenija namerava do konca letošnjega leta precej zmanjšati uvoz zemeljskega plina iz Rusije, ki je trenutno naš največji dobavitelj tega energenta. Od januarja do novembra lani smo ga od tam po podatkih Sursa uvozili 54 odstotkov, še 27 odstotkov pa iz Avstrije – tudi del tega pa je lahko ruski, saj gre za plin, ki ga naša podjetja kupujejo na plinskem vozlišču v Baumgartnu, primarni viri pa so različni.
Iskanje drugih virov za uvoz plina pa še ni končano. Kot je za N1 povedal minister Vrtovec, je Slovenija z Italijo podpisala sporazum o solidarnostni dobavi plina, ki bi pomagal predvsem, “če bi zašli v težave pri dobavi”. Spomnil je tudi na obisk zunanjega ministra Anžeta Logarja v Alžiriji in možnost dobave plina od tam.
Ob tem je infrastrukturni minister ocenil, da zaloge plina v Evropi zadostujejo za pomlad in poletje, treba pa se je pripraviti na prihodnjo jesen in zimo. O ceni plina v prihodnje meni, da bo razpršena dobava poskrbela za večjo konkurenčnost in posledično nižje cene.
Ministra sta sporočila tudi, da bosta Slovenija in Hrvaška ustanovili meddržavno komisijo, ki bo skrbela za sodelovanje na področju infrastrukture, plina in jedrske energije v Nuklearni elektrarni Krško.
Celotna izjava ministra Jerneja Vrtovca z N1.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje