Menu Item
Pet interesnih združenj iz gospodarstva, ki z ministrstvi sodelujejo pri pripravi različne zakonodaje, je danes zaostrilo odnose z vlado. Zaradi vladnega kršenja pravil so namreč izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta, kjer na državni ravni potekajo pogajanja o novih zakonskih ureditvah. "Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. V takem težkem okolju ne moremo, niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista," je odnos opisal direktor druženja delodajalcev Marjan Trobiš.
Petorček interesnih združenj – gospodarska zbornica, obrtno-podjetniška zbornica, trgovinska zbornica, združenje delodajalcev in združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, so danes na skupni novinarski konferenci izpostavili vladne kršitve pravil socialnega dialoga. Zaradi tega začasno tudi izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer potekajo pogovori z ministri in predsednikom vlade.
Po besedah direktorja združenja delodajalcev Marjana Trobiša bo tako ostalo, “dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju pravil ESS.
Omenjene zbornice in združenja so odločitev o izstopu že sporočili predsedniku vlade Robertu Golobu, ESS in pristojnim ministrstvom.
In kaj je razlog? Trobiš pravi, da nezadovoljstvo na podlagi kršitev pravil socialnega dialoga oziroma ekonomsko-socialnega sveta. “To je trajalo več mesecev, skozi čas pa so se samo stopnjevale,” je dodal.
Prve kršitve že pred letom dni
Delodajalske organizacije so na kršitve socialnega dialoga začele opozarjati že julija lani, ko se je prve seje ESS v novem mandatu vlade udeležil tudi premier Golob: “Že takrat smo opozorili na eno izmed vrst kršitev – to je pripravo spremembe zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Pogajalska skupina ESS namreč ni zaključila s svojim delom, zato smo delodajalci pozivali k nadaljnji obravnavi predloga zakona in se ob pogoju sprejema zakona na ESS dogovorili, da se bo podzakonski akt s podrobnimi rešitvami sprejemal v sodelovanju s socialnimi partnerji. Vendar do tega ni prišlo,” je dejal direktorja združenja delodajalcev.
Po dobrem letu od prve kršitve so gospodarstveniki povedali, da je bilo do zdaj sprejetih, ali so ravno v fazi sprejemanja številni predlogi prepisov, ki pomembno vplivajo na delovanje in prihodnost celotnega slovenskega gospodarstva in niso usklajeni s socialnimi partnerji oziroma z delodajalci. Medtem zahteve gospodarstvenikom ostajajo, da vlada pri vseh zakonskih spremembah, ki se tičejo ESS, predstavi namene, cilje in finančne posledice za gospodarstvo.
Zbornice in združenja so tako vztrajali, da se zakoni sprejemajo premišljeno in v socialnem dialogu z reprezentativnimi deležniki. Prepričani so namreč, da trenutne aktivnosti potekajo preveč parcialno in hkrati gospodarskim subjektom nalagajo le nove finančne in administrativne obremenitve namesto obljubljenih razbremenitev.
Zadnja najbolj očitna primera kršitev socialnega dialoga sta po mnenju gospodarstvenikov pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o delovnih razmerjih. Povsem brez posvetovanja s socialnimi partnerji pa naj bi bila sprejeta že novela zakona o dohodnini, “ki je izničila vse pozitivne učinke zadnjih sprememb zakona in znižal neto prihodke slovenskim državljanom,” so poudarili delodajalci, kot resne kršitve socialnega dialoga pa navedli tudi sprejemanje pravilnika o poklicnih boleznih.
Delodajalci so v zadnjem letu na predsednika vlade naslovili tudi več dopisov, v katerih so “argumentirano protestirali” nad pomanjkljivim socialnim dialogom. Na dopise so prejeli le en odziv, ki je vodil do izredne seje ekonomsko-socialnega sveta, ki pa naj bi potekala v nezadovoljstvo gospodarstva.
“Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. V takem težkem okolju ne moremo, niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista,” je odnos še opisal Marjan Trobiš.
Šimonka: Kot da že upad industrijske proizvodnje ne bi bil dovolj
Kritično je nadaljeval tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, ki pa je spomnil predvsem na finančne posledice, ki jih prinašajo že sprejeti in še načrtovani zakoni. “Še posebej predvideni reformni zakoni. Nekateri so že v javni obravnavi – zakon o dolgotrajni oskrbi danes ponovno v parlamentu. Vsi skupaj napovedujejo in prinašajo vse večje obremenitve, že tako zelo visoko obremenjenega gospodarstva s prispevki. Kot veste, Slovenija v okviru OECD, kjer je 38 držav, po socialnih prispevkih spada na prvo mesto po obremenjenosti. In kot da vsi podatki, na katere že nekaj mesecev opozarjamo vlado in pristojna ministrstva glede upadanja industrijske proizvodnje, ne bi bili dovolj zgovorni,” je izpostavil Šimonka in vlado pozval k pomoči na podoben način, kot so ukrepali v času pandemije.
Poudaril je tudi, da se v industriji predelave in proizvodnje lesa, pohištveni industriji ter industriji kovinskih izdelkov spreminja slika zaposlenosti. Ta je po besedah predsednika gospodarske zbornice že manjša, kot je bila konec lanskega leta. V teh panogah je v povprečju 200 zaposlenih manj kot pred osmimi meseci, je še pojasnil.
“Tam, kjer je palica, mora biti tudi korenček”
Zaostritvi odnosa do vlade se pridružujejo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Predsednik zbornice Blaž Cvar je poudaril, da se jim zdi hitro in neodgovorno sprejemanje reform pod pritiskom zaveze za to, da bomo dobili evropska sredstva iz načrta za okrevanje, nesprejemljivo: “Veliko korist bomo naredili tej državi, ko bomo, upam, to vlado spodbudili k premisleku, ali bodo tako nadaljevali svoje delo, ali bodo vendarle prisluhnili tistim, ki polnijo ta proračun, to je gospodarstvo.” Dodal je še, da se zaveda nujnosti nekaterih reform, vseeno pa te ne smejo biti v škodo gospodarstva oziroma “tam, kjer je palica, mora biti tudi korenček”.
Da nekatere reforme sicer potrebujemo, so se strinjali tudi drugi, hkrati pa je predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič spomnil še na na težavo odhoda mladih iz države: “Modus operandi, da enostavno vsako spremembo zakona vpeljemo na način višanja prispevkov in davkov pač ne gre. Ne gre iz dveh razlogov: naši zaposleni na ta način prejemajo manjše plačilo in ne uspemo se približati konkurenčnosti na evropskem trgu. Zato nam mladi in talenti odhajajo iz Slovenije. Pristop do mladih, zadrževanje mladih v Sloveniji, da jim ponudimo dobro, ustrezno plačilo, je nas skupen cilj, ki ga moramo doseči.”
Kakšne so trenutne razmere v slovenskih trgovinah je predstavila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. “Razmere v slovenskem gospodarstvu so se v zadnjem četrtletju poslabšale. To je dejstvo, ne glede na to, da lahko nek mesec v tem četrtletju tudi pozitivno odstopa. Ravno tako je kazalnik gospodarske klime že šest mesecev negativen in kaže trend padanja. To se ni zgodilo že vrsto let,” je navedla Lah in dodala, da upad beleži predvsem trgovina. Ta je po njenih besedah največja gospodarska dejavnost v Sloveniji in zdaj beleži najslabše poslovne rezultate.
“Dobički v trgovini so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 znižali za šest odstotkov, vendar se je izguba na drugi strani povečala kar za 47 odstotkov. Prihodki pomembno zaostajajo za odhodki. Mislim, da trgovina takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več dolgo zdržala. Mi pogosto opozarjamo na vse probleme, vendar žal nismo dobili niti priložnosti pri predsedniku vlade, da bi se o teh problemih pogovorili,” je dejala predsednica trgovinske zbornice. Kot je še dodala, so težave večkrat izpostavili pri njihovem resornemu ministru, vendar odziva tudi tam ni bilo.
Lah je spomnila še na prehransko in energetsko draginjo. Slednja nas bo po njenih besedah spremljala še v nadaljnjih letih, vendar pa ustreznih ukrepov na tem področju naj ne bi bilo. Medtem naj bi se vlada pretirano odzvala na prehransko draginjo, pri kateri je uvedla spremljanje cen košarice prehranskih proizvodov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje