Menu Item
Vlada je danes prvič razpravljala o zakonu pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Predlog, ki sta ga spisali ministrstvi za gospodarstvo in delo, prinaša subvencije za ublažitev podražitev elektrike, plina in pare, subvencije za skrajšan delovni čas in čakanje na delo ter različne posojilne sheme.
Po tem, ko je vlada včeraj z uredbo zajezila cene, po katerih trgovci industriji prodajajo električno energijo, so danes na vladi razpravljali o pomočeh podjetjem v prihajajoči zimi. Gre za pomemben del prizadevanj vlade, da – kot so v preteklosti večkrat povedali njeni predstavniki – podjetjem zagotoviti vzdržne cene električne energije v prihodnjem letu, ki bodo primerljive tistim v soseščini, ter obenem ohrani visoko zaposlenost.
Danes razprava, v ponedeljek potrjevanje na vladi
Vrednost ukrepov v zakonu je ocenjena na 1,15 milijarde evrov, končni strošek za proračun pa bo seveda močno odvisen od gibanja borznih cen. Vir z ministrstva za gospodarstvo pravi, da upajo tudi na večji doseg same sheme pomoči, saj je bil pri letošnjih pomočeh (teh je bilo za 80 milijonov evrov) po njegovi oceni odziv podjetij manjši od pričakovanj.
Povejmo, da je vlada danes o predlogu razpravljala, jutri bo predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer predstavniki vlade ne pričakujejo večjih nesoglasij, saj so bili predstavniki delodajalcev vključeni v postopek pisanja zakona, sindikati pa so tudi že bili seznanjeni z ukrepi za ohranitev zaposlenosti. Po tej razpravi bo vlada (previdoma v ponedeljek) predlog potrdila. Do sredine decembra bi ga nato lahko obravnavali poslanci, načrt je, da s 1. januarjem zakon začne veljati.
Po sprejemu na vladi bodo resorna ministrstva predlog zakona priglasile tudi Evropski komisiji, kjer pa Han ne pričakuje težav.
Kakšne pomoči torej prinaša novi zakon?
1. Subvencije za podjetja
O teh smo pisali že včeraj. Podjetja bodo v mesecih, ko bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta (torej 1,5-kratnik lanskega povprečja) upravičena do povračila v višini vsaj 50 odstotkov dviga. Za energetsko intenzivna podjetja gre delež povračil vse do 85 odstotkov dviga. Dodaten vhodni pogoj je razpoložljivega denarnega toka (EBITDA) za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 (oziroma, da je EBITDA negativen).
Ker so imeli pri letošnji izvedbi sheme pomoči na agenciji Spirit težave – ena od vlog je imela kar 17 tisoč strani prilog -, tokrat obljubljajo, da so poenostavili postopek. Podjetja bodo morala elektronsko vlogo na spletni strani agencije izpolniti do 28. februarja do 12. ure, že tu bodo s pomočjo spletnega kalkulatorja dobili oceno obsega pomoči.
Na podlagi te ocene bo nato podjetje na zadnji marčevski dan prejelo 80 odstotkov upravičenih pomoči za januar, februar in marec. Preostala petina pa ostane v shemi. Kot pravi Han, je namen, da se poenostavi izplačila in karseda zmanjša število vračil. Podjetje tako ne bo dobilo vse pomoči za primer, da bi se ocena obsega pomoči izkazala za premajhno ali preveliko (na primer, ker bi se vmes pokazalo, da bo poraba drugačna, ali ker bi podjetje lahko strošek prelilo v cen, s tem pa ne bi več izpolnjevalo pogoja EBITDA, itd.). Po marcu naj bi se izplačila izvajala na mesečni ravni (še vedno po 80 odstotkov upravičenega zneska), končni poračun pa bi naredili 28. februarja 2024.
Pri tem povejmo, da bo najvišja višina cene energenta, ki bo subvencionirana, omejena. Za zdaj višina še ni določena.
Sredi prihodnjega leta snovalci zakona napovedujejo tudi bazo vseh odjemalcev, ki prejemajo pomoč, v kateri bi spremljali porabo in cene energentov ter omogočili “samodejni nadzor” nad podatki. Višina pomoči je namreč odvisna od zmanjšanja porabe. Podjetje, ki bo porabo zmanjšalo za 70 odstotkov, bo upravičeno do maksimalne podpore, za tiste z večjo porabo se subvencija zmanjša.
Poleg zgoraj omenjenih pomoči je v zakonu predvidena še posebna pomoč za zmanjšanje gospodarske uspešnosti, do katerega bodo podjetja upravičena v primeru, da bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta in da se jim bo EBITDA znižal za vsaj 10 odstotkov. Država bo krila 40 odstotkov razlike v ceni.
2. Ohranjanje delovnih mest
Ministrstvo za delo je vključilo ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu. To bo na voljo za vsa podjetja, ki bodo upravičena do pomoči zaradi zvišanja stroškov energije – ne glede na to, ali bodo zanjo dejansko zaprosila ali ne. Podjetja bodo morala najprej v aplikaciji agencije Spirit pridobiti potrdilo o upravičenosti do teh pomoči, nato pa se bodo s potrdilom javile Zavodu RS za zaposlovanje, ki bo odločal o pomočeh za skrajšan delovnik in čakanje na delo.
Rešitve so podobne tistim v času epidemije koronavirusa.
Do subvencij za skrajšan delovni čas, ki bodo na voljo med januarjem in marcem, bo upravičeno podjetje, ki bo pokazalo, da vsaj 30 odstotkom delavcev ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Delodajalec mora v primeru, da delavcu skrajša delovnik za od 5 do 20 ur tedensko, delavcu za ta čas izplačevati 80 odstotkov plače (še vedno mora na koncu dobiti vsaj minimalno plačo). Zavod mu bo povrnil 80 odstotkov tega nadomestila.
Do subvencij za čakanje na delo pa bodo upravičena podjetja, ki bi jim vlada s predpisom prepovedala opravljanje dejavnosti (po pojasnilih ministrstva je ta ukrep le priprava na najslabši možni scenarij, za zdaj ne kaže, da bi ga dejansko uporabili), in podjetja, ki bodo zaradi visokih cen energentov prisiljena v to, da dajo delavce na čakanje. A ta zadnja podjetja se bodo morala zavezati, da bodo v dveh letih po prenehanju ukrepa – tega bodo lahko koristili največ 30 dni v obdobju šestih mesecev – toliko denarja, kot bo subvencij, vložili v zeleni prehod. Podjetja v prvi kategoriji dobijo 100-odstotno povračilo plačanih nadomestil, v drugi pa 80-odstotno. Tudi v tem primeru delavec ne more prejeti manj kot minimalno plačo, ohrani pa tudi druge pravice (regres, dopust, itd.). V primeru koriščenja čakanja na delo delodajalec v šestih mesecih po prejemu povračil iz proračuna ne bo smel začeti postopka odpovedi delovnega razmerja.
3. Posojilni sklad
Za povečanje likvidnosti gospodarstva zakon predvideva še oblikovanje različnih posojilnih skladov. Tako bi država podjetjem prihodnje leto dala na voljo 30 milijonov evrov iz Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Še 20 milijonov evrov daje v letu 2024.
SID banka naj bi aktivirala posojilni sklad ministrstva za gospodarstvo v višini 150 milijonov evrov: 50 milijonov evrov ‘leži’ v starem skladu, šlo naj bi za denar iz prejšnje perspektive kohezijskih sredstev, še 100 milijonov evrov pa bi vplačali zdaj.
Preoblikovali naj bi tudi sklad infrastrukturnega ministrstva pri SID banki, namenjen cestnim prevozom, a podrobnosti še niso znane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje