Vlada ustavnemu sodišču, ki naj bi jutri odločalo o morebitnem zadržanju zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, pošilja odklonilno mnenje o zakonu. Ta po njenem mnenju pretirano posega v civilnopravna razmerja, vlada opozarja tudi na že večkrat javno izpostavljen problem retroaktivnosti. Ugotavlja še, da je zakon diskriminatoren, saj naslavlja le posojila v frankih, ne pa tudi v drugih tujih valutah.
Zakon, ki je začel veljati konec februarja, v posojilne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene med 8. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vnaša tako imenovano valutno kapico. S tem se del bremena podražitev teh posojil, ki so se zgodile po intervenciji švicarske centralne banke leta 2015 in prekinitve vezave franka na evro, prenaša s kreditojemalcev na banke (po domače povedano, banka naj bi krila del dviga glavnice). Kot smo pisali v članku Prihaja zakon o frankih: bankam grozijo visoke kazni za “neizvedljive” naloge, morajo banke do konca aprila pripraviti anekse k pogodbam za tiste, ki kredit še odplačujejo, oziroma nove pogodbe za tiste, ki so ga že odplačali.
Banke pa upajo, da bo poseglo ustavno sodišče in najprej zadržalo izvajanje zakona, nato pa ga tudi razveljavilo zaradi kršenja načel ustave. Že konec februarja so zahtevo za ustavno presojo vložile poslovne banke, včeraj pa še Banka Slovenije. Ustavno sodišče naj bi po poročanju Dela o morebitnem zadržanju zakona odločalo jutri.
“Svobodno in resno” pri sklepanju pogodb
Vlada pa je včeraj sprejela mnenje o zakonu, ki ga bo poslala državnemu zboru in ustavnemu sodišču. Že maja lani, ko je bil zakon v postopku sprejemanja, je bilo njeno mnenje o predlogu negativno in ga ni podprla. Kot smo pisali, pa je kljub odklonilnemu mnenju vlade, Banke Slovenije, Evropske centralne banke (ECB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) predlog zakona, ki ga je v DZ poslal državni svet pod vodstvom Alojza Kovšce, v državnem zboru doživel le dva popravka, zanj je na koncu glasovalo 52 poslancev.
Vlada zdaj ponavlja, da bi morali biti sistemski posegi v civilnopravna razmerja čim manjši, obenem pa bi se moralo izkoristiti možnosti reševanja problematike, ki jih že omogoča veljavna zakonodaja. Kot je znano, je več sto posojilojemalcev v zadnjih letih vložilo tožbe zoper banke, ki jih presojajo pristojna sodišča. “Odločanje za sklenitev pogodbenega razmerja mora biti svobodno in resno,” vlada še piše v povzetku mnenja. Poleg opozoril o retroaktivnosti zakona, ki ga ustava v večini primerov prepoveduje, izpostavlja, da se zakon nanaša na vse pogodbe in ne predvideva nobenih meril, po katerih bi delitev bremen omejili le na posebej ranljive skupine potrošnikov. Vlada ugotavlja tudi, da se zakon nanaša le na kredite, vezane na švicarske franke, ne pa tudi na druge tuje valute, kar pomeni diskriminatorno obravnavo kreditojemalcev.
Zakon, ki bi lahko zamajal bančno stabilnost
Vlada v mnenju piše še, da bi izvrševanje zakona lahko imelo številne negativne posledice, na katere opozarjajo “ugledne institucije”, med katerimi omeni ECB, EBRD in Banko Slovenije. “ECB izpostavlja pomisleke glede odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, pravnih vidikov učinka za nazaj, učinkov na bančni sektor in podobno. Evropska banka za obnovo in razvoj je med drugim zaskrbljena zaradi možnega obsega vpliva, ki bi ga lahko imel zakon na stabilnost in odpornost poslovnih bank, ki so bile v preteklosti izpostavljene posojilom v švicarskih frankih, in bančnega sektorja kot celote. Banka Slovenije med drugim izpostavlja, da zakon problematiko rešuje na način, ki ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom. Zakon bi lahko potencialno negativno vplival na stabilnost slovenskega finančnega sistema in poslabšal zaupanje v varnost naložb v Sloveniji,” piše v povzetku mnenja.
Dodajajo, da ne gre prezreti številnih pomislekov zakonodajnopravne službe državnega zbora, ki jih povzemamo tukaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje