Zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih začne veljati čez teden dni, v bankah pa upajo, da ga bo ustavno sodišče začasno zadržalo. Predlog zakona je operativno praktično neizvedljiv, predvideva pa tudi visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v rokih, pravijo v Addiko banki, kjer učinek za banko ocenjujejo na sto milijonov evrov.
V začetku februarja sprejeti zakon prerazporeja valutna tveganja za posojila v švicarskih frankih (CHF), najeta med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, s tako imenovano valutno kapico. S tem se del bremena podražitev teh posojil, ki so se zgodile po intervenciji švicarske centralne banke leta 2015 in prekinitve vezave franka na evro, prelaga s kreditojemalcev na banke.
Zakon zajema vseh 32 tisoč posojilojemalcev v frankih iz tega obdobja, ne glede na status; tiste, ki posojilo še odplačujejo, tiste, ki so ga že odplačali, tiste, ki jim je banka odpovedala pogodbo in tudi tiste, katerih terjatev iz kreditne pogodbe je banka morda vmes odprodala. Banke bodo morale v 60 dneh od uveljavitve zakona (torej do konca aprila) za vse kreditne pogodbe pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni pogodbi v frankih oziroma v obliki nove pogodbe, če je pogodba že potekla. Poleg tega bodo morale postaviti nov amortizacijski načrt in izračun preostanka dolga.
Pogodbe morajo vsem kreditojemalcem vročiti s priporočeno pošiljko najkasneje v roku 75 dni. Tistim, ki so že poplačali posojilo, bo morala banka preplačan del vrniti v 30 dneh po prejemu s strani posojilojemalca podpisane pogodbe. Tistim, ki posojilo še odplačujejo, se bo verjetno zmanjšal mesečni obrok. Kakšen bo skupni finančni učinek zakona, še ni znano, iz bank pa prihajajo relativno visoke ocene: NLB omenja 70 milijonov evrov, Addiko bank pa 100 milijonov evrov. Banka Slovenije opozarja, da bi lahko zakon “potencialno negativno vplival na stabilnost slovenskega finančnega sistema oziroma najbolj izpostavljenih bank”.
Čakajo na pojasnila Banke Slovenije
Banke so takoj po sprejemu zakona sporočile, da bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje zakona. To lahko naredijo po začetku veljavnosti zakona, torej čez teden dni. Vzporedno pa se vseeno pripravljajo na uveljavitev zakona, so nam povedali v Združenju bank Slovenije (ZBS), saj “druge možnosti v tem trenutku ni”. Za izvajanje zakona so, kot pravijo, potrebne številne prilagoditve na strani bank, predvsem na področju informacijske podpore, pa tudi kadrovske in organizacijske. “Ker pa je zakon v celoti nejasen in s tem neizvedljiv, smo za pojasnila že zaprosili Banko Slovenije, pri čemer odgovor še čakamo,” so nam povedali v ZBS.
V Addiko banki pojasnijo, da za del kreditnih pogodb, ki so se iztekle pred letom 2012, nimajo več podatkov, ker jih ne smejo imeti. “Evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) določa, da lahko banke in hranilnice osebne podatke hranijo le 10 let od prenehanja poslovnega razmerja. To pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov.” V ZBS kljub vsemu posojilojemalcem v frankih zagotavljajo, da bodo banke pravočasno poskrbele za izvedbo aktivnosti, skladno z zakonsko določenimi roki in morebitno odločitvijo ustavnega sodišča, zato obisk poslovalnice pred tem ni smiseln. Kreditojemalci bodo obveščeni prek pošte.
Nesorazmerne sankcije
Nove naloge pa dobiva tudi Banka Slovenije, ki je v zakonu določena kot nadzorni in prekrškovni organ. Kot pravijo, so glede na kratek rok, ki ga določa zakon, tudi oni začeli z organizacijskimi pripravami. Na vprašanji, ali so naloge, ki jih določa zakon, izvedljive in ali se bodo pridružili zahtevi bank za ustavno presojo, neposredno ne odgovarjajo. Pravijo le, da bodo v prihodnjih tednih spremljali implementacijo zakona in na tej osnovi sprejeli nadaljnje odločitve.
Sistem, ki ga predvideva zakon, je sicer precej strog: banki, ki ne bo upoštevala določb zakona, bo Banka Slovenije izrekla globo v višini do 125 tisoč evrov in določila rok za odpravo kršitev, ki pa ne sme biti daljši od 30 dni. Če banka ne bo odpravila kršitev, sledi še ena, dvojna globa. Če bodo pri eni banki našteli več kot deset nerešenih kršitev, Banka Slovenije začne s postopkom za odvzem bančne licence. Evropska centralna banka (ECB) je v mnenju k zakonu, ki ga je poslala novembra lani, opozorila, da ima Banka Slovenije po zakonu o bančništvu možnost, da začne postopke odvzema licence, če “banka ne ravna v skladu z odredbo in ne odpravi kršitev ali ne izvrši ukrepov, ki jih zahteva Banka Slovenije”, a da je v tistem zakonu še en dodaten pogoj: če ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi nadzora. “Obrazložitev predloga zakona ne navaja razlogov, ki bi upravičevali, da je pristop po predlogu zakona strožji,” meni ECB. Skupaj z Banko Slovenije je opozarjala tudi, da slovenska centralna banka lahko predlaga odvzem, ni pa tista, ki odvzame licenco. Postopek namreč vodi ECB, ki pa v postopku skladno s pravom EU med drugim upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Ogrožanje pravne varnosti
Ključno vprašanje za banke in tudi Banko Slovenije je trenutno, ali bo ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona. O tem, da zakon posega v pogodbena razmerja za nazaj, kar pa ustava v večini primerov prepoveduje, smo po sprejemu zakona pisali v članku Ustavni izziv zakona, ki bankam nalaga povračila posojilojemalcem v frankih. Na to so v postopku sprejemanja opozorili zakonodajno-pravna služba DZ, vlada, Združenje bank Slovenije, Banka Slovenije, ECB, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Zakonodajno-pravna služba DZ je v mnenju k zakonu (v celoti je dostopno tukaj) poleg že omenjenih dvomov glede retroaktivnosti opozorila na kršitev drugih ustavnih načel. Kot prvo, načela pravne države. “Predlog zakona posega v že sklenjena obstoječa (v nekaterih primerih tudi že zaključena) kreditna razmerja, ki temeljijo na načelu pogodbene svobode in načelu pacta sunt servanda. Sklepanje tovrstnih pogodb ni bilo v nasprotju s takrat veljavno zakonodajo. Navedeno izhaja tudi iz sodb Vrhovnega sodišča.”
Služba tudi opozarja, da predlog zakona onemogoča bankam, da bi v sodnih postopkih izkazale, da so ob sklenitvi pogodbe izpolnile vse svoje obveznosti, temveč predpostavlja, da so, ne glede na okoliščine konkretnega primera, vsi krediti, sklenjeni v zadevnem obdobju, nepošteni do kreditojemalcev. Pri tem citirajo eno od sodb ustavnega sodišča, v kateri je to zapisalo: “Skrajno pojmovanje enakosti, brez upoštevanja posebne narave nekega dejanskega in pravnega položaja, privede do neenakosti. Za kršitev načela enakosti ne gre samo takrat, kadar zakonodajalec različno uredi neka pravna ali dejanska stanja, ki bi jih moral urediti enako, ampak tudi takrat, kadar ta stanja uredi za vse enako, pa bi jih moral, glede na njihov različen pravni in (ali) dejanski položaj, različno.” V zakonodajno-pravni službi DZ so ugotavljali še, da bi lahko ureditev predstavljala prekomeren poseg v lastninsko pravico (33. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave.
Tudi vlada je predlogu dala negativno mnenje zaradi retroaktivnosti, poseganja v civilnopravna razmerja in med drugim tudi negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo, saj “bi zakonski poseg v pogodbenega razmerja v švicarskih frankih z učinkom za nazaj poslabšal razpoloženje tujih vlagateljev zaradi zaznanega zmanjšanja pravne varnosti in povečanja deželnega tveganja”.
Skozi zakonodajno sito z le enim popravkom
V Združenju Frank, ki se zavzema za pravice posojilojemalcev v frankih, so med zakonodajnim postopkom DZ posredovali kopico pravnih mnenj, med drugim Petre Weingerl, docentke na mariborski pravni fakulteti. Ta v odzivu na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ med drugim zapiše, da je potrebno pomisleke o posegu v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo uravnotežiti s ciljem visoke ravni varstva potrošnikov. Ključne določbe evropske direktive na temo varstva potrošnikov, ki med drugim urejajo transparentnost, niso prenesene v slovenski pravni red, še piše v mnenju.
Predlog zakona, ki ga je v DZ poslal Državni svet pod vodstvom Alojza Kovšce, je v zakonodajnem procesu v Državnem zboru doživel le dva popravka: prvi se je nanašal na zvišanje meje aktivacije valutne kapice s petih na 10 odstotkov, ki so ga predlagale koalicijske stranke (kasneje je to mejo Levica poskušala znižati nazaj na pet odstotkov, a neuspešno), drugi pa na popravek definicije enega od izrazov v zakonu. Za zakon je na koncu glasovalo 52 poslancev.
V stranki SAB so se vzdržali glasovanja, saj, tako pravijo, “ne glede na to, da razumemo stiske oškodovancev, pravno gledano odpira preveč dilem; ošibitev zaupanja v pravno državo, potencialna neskladnost z ustavo in retroaktivnost”. V SNS so glasovali za, predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti pa na primer pravi, da bo še možnost za popravni izpit, če se izkaže, da je ta potreben. “Ko bo jasno, ali bo ustavno sodišče dalo zeleno luč zakonu ali ne, se bomo na podlagi njihove odločitve odločali, kako dalje. Če se bo izkazalo, da bo zakon šel čez sito sodišča, bomo naredili vse, da se še kakšna napaka, nesmisel oziroma lapsus, ki se je zgodil, popravi.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje