Menu Item
Odbor DZ za kulturo je na današnji izredni seji po izglasovanem vetu znova odločal o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah in jo z večino glasov poslancev tudi podprl. Opozicijski poslanci in državni svetniki pa so še vedno prepričani, da je novela škodljiva in nedodelana, saj diskriminira domačo avdiovizualno produkcijo.
Državni svetniki so izglasovali veto na omenjeno novelo 16. julija. Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je sicer predlagala veto, Branimir Štrukelj je danes pojasnil, da so sledili opozorilom strokovnjakov, da so domači ponudniki avdiovizualnih storitev v deprivilegiranem položaju v odnosu do tujih ponudnikov in da zakon prezre, da za razliko od tujih ponudnikov domači veliko vlagajo v avdiovizualno produkcijo.
Moti jih tudi določba, ki prinaša šestodstotno prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, je dejal. Prav tako po njegovih navedbah ni jasnih kriterijev, na kakšen način in kako se bodo sredstva iz sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki se bo financiral iz prispevkov za razvoj evropskih avdiovizualnih storitev, porabljala.
Po besedah generalne direktorice direktorata za medije Uršule Menih Dokl ima člen, ki nalaga plačilo letnega prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del v višini šestih odstotkov bruto letnega prihodka, ustvarjenega v Sloveniji, pravno podlago v spremenjenem 13. členu direktive. Ta določa, da države članice od ponudnikov medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo lahko zahtevajo, da finančno prispevajo k produkciji evropskih del, vključno z neposredno naložbo v vsebino in prispevki v nacionalne sklade.
Tomič: Pripravljalec zakona ni upošteval priporočil stroke
Določba direktive govori o vseh vrstah ponudnikov medijskih storitev. Prav tako jasno določa, da se lahko finančni prispevki uvedejo za tuje ponudnike medijskih storitev zgolj ob predpogoju, da so takšni finančni prispevki določeni tudi za domače ponudnike medijskih storitev, je poudarila. Sprejeta zakonska rešitev po njenih besedah v skladu z direktivo za vse vrste ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, tako domače, kot tuje, ki “targetirajo” slovensko občinstvo, določa enake obveznosti. Pri tem pa zakon za določitev tujih ponudnikov, ki so dolžni vplačevati v sklad, navaja določene pogoje ali kriterije.
Opozorila je še, da gre pri zakonu za prenos direktive v slovenski pravni red in da bo Slovenija v primeru nepravočasnega prenosa direktive prejela kazen, zato vlada predlaga, da se pri ponovnem odločanju podpre sprejem novele, je še dodala Menih Dokl.
V razpravi se noben od članov odbora ni prijavil, se je pa oglasila predsednica odbora Violeta Tomič (Levica). Ocenila je, da je zakon škodljiv in nedodelan ter izpostavila, da pripravljalec zakona ni upošteval številnih pripomb pristojnih služb in stroke.
O zakonu bo znova odločal DZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!