Komisija za medicinsko etiko se je opredelila do vprašanja plačljivega zdravljenja bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi covida-19 in niso cepljeni. Po njeno se je treba vzdržati ukrepov, ki ne bi zmanjševali epidemijske razdvojenosti, pač pa bi jo poglabljali. Kljub temu podpirajo vse zakonite ukrepe za omejitev epidemije.
Komisija za medicinsko etiko je sporočila, da je v trenutnih razmerah, ko je “omajana družbena solidarnost”, obremenjenost zdravstvenega sistema in osebja pa visoka, “je vsakršna in tudi zdravstvena solidarnost, vzajemna vrednota z globoko humanitarno vsebino”.
“Zato ob vseh necepljenih, ki zaradi hude oblike covida-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ne smemo pozabiti, da se je ob velikih epidemijskih obremenitvah naših bolnišnic znatno zmanjšala dostopnost do njihovih storitev drugim bolnikom, ki prav tako potrebujejo zdravstveno pomoč in ki bi jim jo bilo v večji meri moč zagotoviti z višjo precepljenostjo,” so zapisali.
Ob tem dodajajo, da s trajanjem epidemije narašča nestrpnost tako do omejitev kot necepljenja, odločitev za cepljenje pa je povezana z odnosom posameznika do lastnega in družbenega zdravja.
“Ob dejstvu, da pri nas s prostovoljnim cepljenjem ni mogoče zagotoviti zadostne precepljenosti in solidarnost družbe ostaja tako na zdravstvenem kot na medosebnem področju še naprej resno omajana, komisija za medicinsko etiko podpira vse zakonite preventivne javnozdravstvene ukrepe, s katerimi je epidemijo mogoče učinkovito omejiti,” pojasnjujejo.
Idejo o tem, da bi bila participacija za hospitalizacijo necepljenih prebivalcev pravična rešitev, je pred dvema tednoma omenila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Na ministrstvu za zdravje so opozorili, da bi plačilo zdravljenja necepljenih bolnikov s covidom-19 povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!