Menu Item
Potem ko je predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović dejala, da bi bila finančna participacija za hospitalizacijo necepljenega covidnega bolnika po njenem mnenju pravična rešitev, so se odzvali na ministrstvu za zdravje. Predlogu nasprotujejo, saj menijo, da bi povzročil nesorazmerne posledice v dostopnosti zdravstvenega varstva. Beović pravi, da so jo burni odzivi presenetili in da je to le eden izmed predlogov, ki jih prejema zdravniška zbornica.
Da bi bila finančna participacija za hospitalizacijo necepljenega po njenem mnenju pravična rešitev, je pred dnevi dejala dr. Bojana Beovič, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, članica svetovalne skupine ministra za zdravje in predsednica Zdravniške zbornice. “O tem v skupini, ki svetuje ministru, nismo razpravljali. Povzela sem predloge različnih ljudi, ki se obračajo name. To je samo ideja, vsekakor bi morali o tem vprašanju doseči družbeni konsenz.”
Danes so na njen predlog odzvali na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar in zapisali, da “sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti, predlog plačila zdravljenja necepljenih pa bi povzročil nesorazmerne posledice v dostopnosti zdravstvenega varstva”.
Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen je možnost plačevanja zdravljenja necepljenih bolnikov označil za malo verjetno in praktično težko izvedljivo. “Ko na vrata pridejo pacienti, prav gotovo ne bo spraševanja, kdo je kreditno sposoben,”je napovedal.
Po drugi strani pa Prosen meni, da je Beovićeva z omembo ideje “dregnila v srčiko”. Opomnil je, da je zaradi epidemije umrlo več tisoč ljudi, ki niso mogli priti do oskrbe. Davek bo plačala vsa družba, je pojasnil.
“To je le ena izmed številnih idej, ki jih prejemamo”
Buren odziv javnosti je Beović po njenih besedah presenetil, je pa pozive o odstopu sama “videla le po televiziji”, do nje pa take zahteve niso prišle.
Danes je večkrat zatrdila, da je šlo pri omembi možnosti plačevanja bolnikov zgolj za eno od idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica. “Vse take ideje morajo priti v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti in potem se stvari izkristalizirajo,” meni.
Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opominja Beović.
“Ne vem, ali ste kdaj videli, kako od znotraj zgleda intenzivna terapija, ampak to je res trpljenje,” je poudarila. Sama je delala tudi v t. i. ambulanti za dolgi covid. Obravnavala je ljudi, ki so bili po njeni oceni mlajši od 50 let in se zaradi posledic po preboleli bolezni ne morejo vrniti na delovno mesto. Tako po njeni oceni ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritični situaciji, kot smo ji priča v zdravstvu zaradi covida-19.
Zaradi covida več kot pol milijarde evrov
Stroški zaradi covida so na strani zdravstva od začetka pojava virusa do vključno novembra 2021 znašali več kot 548 milijonov evrov, so izračunali na ministrstvu, a ne glede na to predloga ne podpirajo. “Predlog posega tudi na področje socialne varnosti posameznikov, prav tako pa se poraja moralno etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih.”
Kot smo že poročali, vprašanje (do)plačila za necepljene proti covidu-19 odpira števila etična vprašanja. Bi morali po tej logiki kadilci sami plačati za zdravljenje pljučnega raka, predebeli, če jih zadene infarkt ali neprivezani za volanom za posledice prometne nesreče?
Strokovnjaki menijo, da imajo take spremembe lahko negativne posledice predvsem za finančno ranljivejši del prebivalstva. Po izkušnjah iz tujine se po uvedbi participacije oziroma doplačil ranljivejši iz strahu pred stroški redkeje odločajo za obisk zdravnika, posledice napredovane bolezni pa so zato lahko hujše.
“Vsekakor bi se do tega predloga v prvi vrsti morala opredeliti Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko,” so še zapisali na ministrstvu za zdravje.
Koliko stane zdravljenje covida-19?
Za zdravljenje covidnega bolnika Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bolnišnici plača 3.523 evrov, za zdravljenje na intenzivni negi 6.300 evrov (če bolnik ne potrebuje ventilatorja ali ga potrebuje manj kot 4 dni), za dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 37.923 evrov.
Določena je tudi vrednost dodatka v višini 100 evrov za vse ostale hospitalizirane covidne paciente. Gre za bolnike, ki so primarno hospitalizirani zaradi drugih bolezni, a so okuženi s koronavirusom. Dodatek vključuje povečanje stroškov materiala in dela zaradi prilagojene obravnave bolnika (izolacija, dodatna varovalna oprema …). Cenik velja od 1. januarja 2021.
Poleg tega država neposredno iz proračuna krije stroške zdravil proti covidu-19, ki so jih razvili šele nedavno. Med njimi je Regeneron, ki pri necepljenih, ki so se okužili, učinkovito preprečuje težak potek bolezni. Cena zdravila ni javna, v ZDA pa stane odmerek za enega bolnika približno 2.000 evrov.
