Potem ko je ta teden v ljubljanskem UKC zaradi strdkov in možganskih krvavitev umrla 20-letnica, ki je bila pred tem cepljena s cepivom Janssen, je Slovenija začasno ustavila cepljenje s tem vektorskim cepivom. V oddaji N1 STUDIO je bila tokrat gostja Bojana Beović, ki je med drugim odgovarjala na vprašanja o (ne)nadaljevanju cepljenja z Janssenom, priporočilu o prednostni uporabi mRNK cepiv, tretjem odmerku in smiselnosti testiranja.
V oddaji N1 STUDIO je bila tokrat gostja Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Z njo smo govorili o tragični smrti 20-letnice, o cepivu Janssen in priporočilu posvetovalne skupine, da naj imajo prednost mRNK cepiva, ki se je vmes “izgubilo”.
“Podrobnosti o primeru smrti 20-letnice bo težko povedati javnosti brez soglasja svojcev,” je uvodoma dejala Bojana Beović. Ugotovitve, ali je bila smrt res povezana s cepljenjem, bodo po njeni oceni znane kmalu. Kdaj je kmalu, ni opredelila.
“Možnost, da cepiva Janssen ne bomo več uporabljali, obstaja, saj je mRNK cepiv dovolj. Je pa to na koncu odločitev posvetovalne skupine, NIJZ oziroma ministrstva za zdravje,” je dejala.
Sama se nagiba k omejitvi uporabe tega cepiva. “Neželeni učinki so izjemno redki, ampak se pojavljajo tudi pri moških in starejših,” je dodala. Države po svetu uporabo cepiva omejujejo glede na spol ali starost, mi bi se morali po njenih besedah prav tako odločiti za eno od teh možnosti.
In zakaj priporočilo posvetovalne skupine, naj imajo prednost mRNK cepiva, do javnosti ni prišlo? “Vsaj del javnosti oziroma strokovne javnosti je bil s tem seznanjen, glede na to, da se je izredno zmanjšala poraba vektorskih cepiv, predvsem AstraZenece,” je dejala. Sprva je sicer dejala, da na to vprašanje težko odgovori.
“Spomladi smo veliko govorili o neželenih učinkih, ki pa kar naenkrat niso bili več pomembni in so se ljudje začeli odločati za cepivo Janssen. Ampak ne moremo reči, da gre za nevarno cepivo, še vedno so ti neželeni učinki izjemno redki,” je še povedala. “Tudi v medijih je bilo po smrti slovenske državljanke v Bruslju zaslediti veliko o teh neželenih učinkih, je pa res, da vsi mediji ne dosežejo vseh ljudi.”
Povedala je, da so se v posvetovalni skupini odločili, da se naslonijo na razlago Evropske agencije za zdravila (Ema), ki pravi, da meje glede uporabe cepiva ni mogoče natančno določiti, saj se lahko ti neželeni učinki pojavijo tudi pri moških ali starejših.
“To cepivo so ljudje množično izbirali v zadnjem času, zadnjih 14 dni. Prej so se vektorska cepiva v Sloveniji zelo malo uporabljala. Težko rečem, ali so pri tem upoštevali naše priporočilo, ampak zdi se, da so ljudje vedeli, da je bolj pametno izbrati mRNK cepivo,” je o priporočilu, za katerega se zdi, da ni doseglo širše javnosti, povedala Bojana Beović.
“Imeli smo pripravljena navodila za cepljene osebe. Poleti je bilo izdano priporočilo o prednostni rabi mRNK, zdravniki so bili obveščeni o vseh hudih, neželenih učinkih. Že spomladi so bili razposlani algoritmi, kako ukrepati. Ta sindrom namreč ni 100-odstotno smrten, smrten je v približno 20 odstotkih. Ob nizki porabi tega cepiva v Sloveniji je res izjemna izjemna smola, da se je pri nas to zgodilo. To je ta tragična lastnost medicinske statistike, kjer se neželeni učinki pojavljajo pri enem na milijon. Ampak seveda tistega, ki ga to doleti, za njega je to stoodstotno,” je nadaljevala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
“Pri večini sprememb v zvezi s cepljenjem gre za priporočila NIJZ, ki se potem upoštevajo v odlokih. Sama se z vladnimi odloki v zadnjem času ne srečujem,” pa je dejala o politiki in njenem upoštevanju stroke pri obvladovanju epidemije.
Beović: Testiranje je treba ohraniti
Kako pa bo na nadaljevanje cepilne strategije vplivala odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo pogoj PC v državni upravi? Stroka je po besedah ministra Boštjana Koritnika že prej predlagala tudi širitev tega pogoja na celotno državo. “Sama se s tem ne strinjam. Mislim, da je treba zaradi nekega soglasja v družbi ohraniti testiranje. Poudarjam pa, da je testiranje smiselno, kadar se opravlja na 48 ur. Pogoj PCT ni samo stimulacija za cepljenje, temveč vzdrževanje varnih razmer tam, kjer se zbira več ljudi. Torej, če smo cepljeni ali preboleli oziroma imamo opravljen test, je verjetnost za prenos okužbe majhna.”
“V Sloveniji smo že sprejeli priporočila glede poživitvenega odmerka. Priporočamo ga starejšim od 70 let, posebej ranljivim zaradi kroničnih bolezni, in tistim, ki živijo v domovih za starejše. /…/ Cepljenje s tretjim odmerkom naj bi se zgodilo po šestih mesecih. Smiselno bi bilo, da bi spustili to mejo s 70 na 50 let, pričakujemo pa tudi odločitev Eme, ki še preučuje raziskave o tem,” je povedala o tretjem odmerku cepiva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!