Razdeljenost politike v Nemčiji: več svobode za cepljene ali ne?

Profimedia

V Nemčiji se – kot v številnih drugih državah – hitro širi delta različica koronavirusa. Vodja kabineta kanclerke Helge Braun je že za vikend napovedal možnost, da bi lahko cepljeni imeli več svobode. To je seveda v državi sprožilo vročo razpravo o privilegijih za cepljene in segregaciji v družbi.

Glede na naraščajoče število okužb s koronavirusom v Nemčiji, bi morali v primeru četrtega vala necepljeni pričakovati strožje omejitve. To je v intervjuju za Bild am Sonntag že v nedeljo napovedal vodja kabineta nemške kanclerke Angele Merkel.

Braun vztraja pri delitvi

Na vprašanje, ali bi bile takšne delitve zakonsko dovoljene, je vodja kabineta Helge Braun odgovoril z “da, saj je država dolžna zaščititi zdravje svojih prebivalcev”.

“To pomeni zaščito zdravstvenega sistema, ki pozimi ne more spet odlašati z operacijami bolnikov z rakom. In to pomeni tudi zaščito tistih, ki niso bili cepljeni,” je dejal.

Šef kabineta Angele Merkel, ki intervjujev ne daje, ne da bi se posvetoval s kanclerko, se boji povečevanja števila okužb zaradi hitrega širjenja delta različice. Po nekaterih modelih bi se lahko incidenca do 26. septembra povečala na 850 oziroma na 100.000 novih okužb na dan.

Braun se je dotaknil tudi šol – če bo pojavnost okužb tako zrasla, bo težko preprečiti, da bi zašel tudi v šole, med otroke. “Za mene je stvar jasna: starši, učitelji, hišniki in vozniki šolskih avtobusov … vsi bi se morali cepiti. Če so vse te skupine cepljene, je tudi tveganje za otroke manjše.”

Pro et contra

Zdravstveni strokovnjak socialdemokratske stranke SPD Karl Lauterbach je podprl stališča Brauna. “Žal moramo računati na znatno povečanje števila primerov, ko se ljudje vrnejo z dopustov. Prišla bo jesen, ko bodo več časa preživeli v zaprtih prostorih. Potem testiranih ne bomo več mogli enačiti s cepljenimi oziroma prebolelimi,” je za časopis Süddeutsche Zeitung povedal Lauterbach.

“Ne preostane nam drugega, kot da dostop do prostorov, kjer se zbira več ljudi, omejimo na tiste, ki so cepljeni,” meni politik. Prepričan je, da je treba razpravo odpreti zdaj, ne v času predvolilne kampanje. Zvezne volitve bodo 26. septembra.

Tudi predsednik Zelenih Robert Habeck je naklonjen ideji, da bi cepljeni imeli več svobode kot tisti, ki niso. “V trenutku, ko je cepljenje na voljo vsem, je solidarnost videti tako: ni se vam treba cepiti, ampak ne morete pričakovati, da se vsi drugi odrečejo svobodi, ker vi niste cepljeni.”

Notranji minister Host Seehofer nasprotuje obveznemu cepljenju, a Braunovo idejo podpira. “Ne gre za diskriminacijo tistih, ki niso bili cepljeni,” je dejal v intervjuju za RTL. Čeprav spoštuje pravico nekoga, da se iz osebnih razlogov odloči proti cepljenju, mora ta oseba razumeti, da je treba družbo zavarovati kot celoto, je dejal.

Na drugi strani pa Armin Laschet, predsednik Krščansko demokratske unije (CDU) in kandidat za kanclerja, temu razmišljanju nasprotuje. “Ne verjamem v obvezno cepljenje, prav tako pa ne verjamem v posredni pritisk na ljudi, da se cepijo. Pogoj PCT je še vedno ustrezen.”

“Če bomo jeseni ugotovili, da je odstotek cepljenih še vedno prenizek, bomo razmišljali naprej. A ne zdaj,” je še dejal Laschet.

Kritike dežujejo

Nemške stranke so glede vprašanja svobode cepljenih in necepljenih razdeljene. Vodja Socialdemokratske poslanske skupine Rolf Mützenich je bil do Brauna oster. “Z grožnjami ne bomo spremenili odnosa do cepljenja,” je dejal.

Podpredsednik Bundestaga Wolfgang Kubicki iz stranke FDP meni, da bi bil Braunov predlog na nek način uvedba obveznega cepljenja skozi stranska vrata. Označil ga je za “očitno protiustavnega”.

Alice Weidel, vodja stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je Brauna obtožila, da družbo deli na prebivalce prvega in drugega razreda.