Menu Item
Ob samotestiranju prejšnjo sredo je bil eden od učencev pozitiven. On je odšel domov, njegovi sošolci pa so šli k pouku. Dva dni pozneje, ko so učenčevo okužbo potrdili še s PCR-testom, so doma ostali tudi njegovi sošolci. Karantena je bila odrejena za vse, razen enega, ki je covid-19 že prebolel. Ta naj bi se šolal v razredu, a ker bi bil tam sam, je tudi on ostal doma. V šolah sledijo epidemiološkim navodilom NIJZ, a v praksi to povzroča precej težav.
Ob samotestiranju prejšnjo sredo je bilo pozitivnih okrog 300 učencev, v petek pa približno 200. Podatkov, koliko je bilo pozitivnih tudi na poznejšem PCR-testu, ni, naj bi jih pa bilo okrog 80 odstotkov. V praksi so v šolah večinoma ukrepali tako, da so po samotestiranju poslali domov samo učenca, ki je bil pozitiven, ne pa tudi njegovih sošolcev. Potem ko so okužbo pri učencu potrdili tudi s PCR-testom, to je bilo dan ali dva pozneje, pa so karanteno odredili za cel razred. Dva dni so bili torej v razredu vsi šolarji, razen okuženega, nato pa so se začeli šolati od doma. Karantena je odrejena za deset dni.
Kot je včeraj povedal glavni šolski inšpektor Simon Slokan, tako ukrepanje ni napačno. “V primeru tveganega stika, ko obstaja sum okužbe, ravnateljem svetujemo, da za čas, dokler še ni potrditve PCR-testa, odredijo celotnemu oddelku šolanje na daljavo, kajti le tako zmanjšamo možnost prenosa okužb, vendar če ravnatelj tega ne stori, ni naredil nič narobe.”
Šole obveščajo NIJZ, ki na koncu odloči, kdo so tisti, ki so bili v tveganem stiku in morajo v karanteno. Za epidemiologe je verodostojen PCR-test, ne pa že samotestiranje oziroma hitri antigenski test. Po pozitivnem rezultatu načeloma pregledajo tvegane stike za dva dni pred tem. Če je imel šolar simptome že pred testiranjem, pa pregledajo še stike za tisti čas.
Polovica doma, polovica v šoli
Izjeme so preboleli in cepljeni šolarji in dijaki, za katere karantena ni odrejena, ti se torej (lahko) šolajo v šoli. Kako je to videti v praksi?
Večina ravnateljev ima te dni polne roke dela s popisovanjem stikov in odločanjem o šolanju na daljavo. Pri tem morajo upoštevati podrobna navodila NIJZ in izpolnjevati dokumentacijo.
Ravnateljica osnovne šole Majde Vrhovnik iz Ljubljane Mateja Urbančič Jelovšek je dejala, da je na njihovi šoli trenutno v karanteni pet oddelkov, od katerih imajo v dveh kombiniran pouk. “Učitelji imajo kombiniran pouk v živo in v spletni učilnici. Pri določanju tega, kdo se bo šolal doma in kdo v šoli, moramo upoštevati cepljene, prebolele in tiste, ki so bili v dneh kužnosti pozitivne osebe odsotni.” Tudi teh v jesenskem času prehladnih obolenj ni malo. “Starši, ki otroka v nedeljo zvečer testirajo s hitrim testom, težko razumejo, ko od mene dobijo sporočilo, da gre oddelek v karanteno, ker so bili otroci v visokorizičnem kontaktu z okuženim,” je še dejala ravnateljica in dodala, da to terja precej pojasnjevanja, marsikdo od staršev pa slabo voljo strese tudi na ravnatelje. Ti od septembra redno delajo tudi med vikendi, saj morajo starše obveščati o režimu pouka za prihajajoči teden.
V teh okoliščinah imajo precej kadrovskih težav, saj gredo zaposleni ali na bolniško ali v karanteno. “Iščemo vse mogoče kombinacije,” je dejala ravnateljica, “ko gre na primer prvi razred v karanteno, učitelj podaljšanega bivanja nadomešča učitelja v nekem drugem razredu, ki je bolniško odsoten.” Tudi otrok, ki niso bili v stiku z okuženimi, iz različnih razredov ne združujejo. “Če je v šoli polovica prvega razreda, to pomeni 12 učencev.”
V srednjih šolah je delež cepljenih in prebolelih še večji kot med osnovnošolci, zato večinoma izvajajo kombiniran pouk. To pomeni, da učitelj hkrati predava v razredu in se snema, da ga lahko prek videopovezave spremljajo dijaki od doma.
“Dijaki v karanteni sledijo pouku prek videokonferenčne povezave in gradiva pridobijo prek e-učilnic. Zaradi kombiniranega pouka so učitelji bolj obremenjeni, a se vsi skupaj, učitelji in dijaki, zavedamo, da je tak način boljši, kot če bi bili vsi dijaki pri pouku na daljavo. Pri tehničnih zagatah si pomagamo med seboj,” je pojasnila ravnateljica ljubljanske Gimnazije Vič Alenka Krapež.
Nadomestila tudi za starše prebolevnikov
Še eno vprašanje, ki bega starše, je, v katerem primeru jim pripada nadomestilo, če morajo njihovi otroci ostati doma. To velja za starše otrok v vrtcu in do vključno 5. razreda osnovne šole.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka, dobi nadomestilo v višini 80 odstotkov plače zadnjih treh mesecev, ki ne sme biti manjše od minimalne plače. Država v tem primeru delodajalcu povrne izplačano nadomestilo (Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva). Višja sila kot posledica varstva otrok je utemeljena zaradi odrejene karantene ali “drugih zunanjih objektivnih okoliščin nezmožnosti obiskovanja vrtca ali osnovne šole do 5. razreda”. Med te druge okoliščine spada tudi primer, da je otrok prebolevnik in zanj karantena ni bila odrejena, a se cel razred šola od doma, ker pouka v šoli ni mogoče organizirati.
Če se mora otrok šolati na daljavo, ker mu starši ne dovolijo, da bi se samotestiral v šoli ali nosil masko, pa do nadomestila niso upravičeni, “saj ni podana zunanja objektivna okoliščina nemožnosti institucionalnega varstva”, so pojasnili na ministrstvu za delo.
Prejšnji petek je bilo v osnovnih šolah potrjeno okuženih 1.156 učencev in 411 zaposlenih, v srednjih šolah pa 260 dijakov in 81 zaposlenih. Število okužb v šolah se je prejšnji teden začelo nekoliko zniževati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje