"Znanost nam je dala možnost, da premagamo epidemijo, mi smo tisti, ki moramo to priložnost izkoristiti." S temi besedami so slovenski znanstveniki, zbrani v SAZU, pozvali ljudi, naj se cepijo proti covidu-19. Za zadostno precepljenost do jeseni bi sicer morali cepiti okoli 100.000 prebivalcev na teden.

“Današnje številke okuženih so višje kot pred tednom dni, glavni razlog za to je različica delta, ki se v Sloveniji eksponentno širi,” je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. “Za boleznijo, ki jo povzroča ta različica, v 99,5 odstotka zbolevajo necepljeni in tisti, ki niso polno cepljeni,” je povedal in pozdravil pobudo slovenskih znanstvenikov.

“Različica delta predstavlja kar 41 odstotkov okužb v tednu od 21. do 27. junija. Velik delež okuženih je tujcev. Odkrili smo tudi že dva primera različice delta plus, ki ima še eno dodatno mutacijo,” je povedala virologinja dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.

“Za zdaj podatki kažejo, da so cepiva učinkovita proti različici delta. Morda malo manj kot pri osnovni ‘divji’ različici, kot jo imenujemo virologi, ampak so še vedno zelo učinkovita. Najslabšo učinkovitost imajo cepiva proti južnoafriški različici, ki pa se pri nas na srečo ni razširila,” je pojasnila dr. Avšič Županc.

Znanstveniki: Cepimo se čim prej

“Glavni problem delte je njena velika nalezljivost,” je povedal dr. Roman Jerala, član SAZU s Kemijskega inštituta, ki pričakuje, da bo različica delta v enem mesecu postala prevladujoča tudi v Sloveniji. Opozoril je, da traja en mesec, da cepivo posamezniku nudi zadostno zaščito, zato se je treba cepiti čim prej.

Da bi do jeseni dosegli zadostno precepljenost, bi se moralo v prihodnjih mesecih tedensko cepiti vsaj 100.000 posameznikov. S tem namreč lahko dosežemo, da se vsak mesec kolektivna precepljenost zviša za 10 odstotkov, je pojasnil Jerala.

“Med znanstveniki ni nobene dileme, da je cepljenje najboljša pot za končanje epidemije. Po svetu je bilo porabljenih že 3,2 milijarde odmerkov cepiv. Pri vseh cepivih so se stranski učinki pokazali v dveh mesecih, zato ni razloga, da bi še čakali.”

Jeralo skrbi predvsem nizka, komaj polovična precepljenost starejših od 50 let.

Pri SAZU so v pozivu prebivalcem, naj se cepijo, zapisali, da “cepljenje zaščiti pred to boleznijo večino cepljenih oseb, ob zadostni precepljenosti pa zmanjša možnost za bolezen covid-19 tudi pri nezaščitenih ljudeh”.

Zaupanje znanstvenikom in politikom

K cepljenju so pozvali tudi na Kemijskem inštitutu. Po njihovih besedah je ključno predvsem premagati nezaupanje, ki se širi na podlagi neznanstvenih informacij in mnenj, ki se večinoma širijo prek družbenih omrežij.

“Upamo, da ljudje bolj zaupajo slovenski znanosti kot farmacevtskim družbam in politiki in da bodo upoštevali naš poziv,” je povedal dr. Roman Jerala.

Toda kako vzpostaviti zaupanje pri ljudeh, če pa se ukrepi ves čas spreminjajo – en teden so na primer maske v notranjih prostorih obvezne, naslednji teden pa spet ne? En teden je pri vstopu iz temnordečih držav obvezna karantena za cepljene, naslednji teden pa spet ne. Kako ljudi prepričati, da o ukrepih resnično odloča stroka, ne pa politika?

“Strinjam se, da je komuniciranje zelo pomembno,” je na vprašanje N1 odgovoril minister za zdravje Janez Poklukar. “Vlada v najširšem obsegu posluša predloge strokovne skupine. Je pa dejstvo, da smo se v zadnjih 16 mesecih naučili, da moramo za obvladovanje epidemije skoraj dnevno prilagajati določene ukrepe. Želimo si doseči tako stanje epidemije, da bi lahko te ukrepe spreminjali bolj poredko. Je pa dejstvo, da moramo tudi zaradi odločitve ustavnega sodišče te ukrepe prilagajati tedensko.”