Menu Item
Uredba o vzpostavitvi sistema javnega obveščanja naj bi bila po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh še ta teden sprejeta na vladi. Uredba bo prinesla ustrezne podlage za implementacijo obveščanja o naravnih in drugih nesrečah prek mobilnih telefonov. Med večjimi dosežki ministrstva za digitalno preobrazbo je ministrica med drugim izpostavila tudi sprejetje načrta za digitalno desetletje in številne aktivnosti s področja digitalnega opismenjevanja prebivalstva.
Vlada je marca letos sprejela krovno nacionalno strategijo Digitalna Slovenija 2030, v kateri navaja usmeritve in cilje za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe. Kar je bilo po besedah ministrice Emilije Stojmenove Duh v nadaljevanju ključno, je to, da so pripravili nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje. Kot je pojasnila na srečanju z novinarji, gre za pomemben dokument, saj vsebuje vse ukrepe na področju digitalne preobrazbe, ki jih država načrtuje do leta 2030.
“S tem načrtom smo želeli pokazati tudi, da so ti cilji, ki smo si jih zastavili v strategiji Digitalna Slovenija 2030, tudi uresničljivi, zato ker smo tukaj navedli tudi projekte, vključno s finančnimi viri in odgovornostmi, kako bomo te cilje v strategiji dosegli,” je dejala. Na podlagi lani sprejetega zakona o elektronskih komunikacijah so v zadnjih šestih mesecih sprejeli tudi štiri podzakonske akte: uredbo o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo, uredbo o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov, pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov ter pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi.
V zadnjem času je precej pozornosti požela tudi uredba o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij. Ta je bila danes sprejeta na pristojnem vladnem odboru, v četrtek pa bo predvidoma sprejeta še na vladi. Uredba bo prinesla ustrezne podlage za implementacijo obveščanja o naravnih in drugih nesrečah prek mobilnih telefonov. Prebivalci območij, ki jim grozi naravna ali druga nesreča, bodo tako o bližajoči se nevarnosti dobili potisna obvestila, ne pa tudi SMS-sporočil, je pojasnila.
“Veliko vprašanj je bilo, zakaj ni mobilne aplikacije. Tukaj gre predvsem za to, da želimo nasloviti vse, ki so na določeni lokaciji v določenem trenutku; ne glede na to, ali imajo to aplikacijo nameščeno ali ne, in ne glede na to, ali imajo dostop do interneta ali ne,” je dejala. Uredba je bila v javni obravnavi v poletnih mesecih. Kot je predstavil državni sekretar Miroslav Kranjc, so v tem času dobili nekaj pripomb deležnikov, med drugim od Nuklearne elektrarne Krško in operaterjev. Prejete pripombe so po besedah Kranjca upoštevali in vključili v predlog uredbe, v medresorskem usklajevanju pa so dosegli tako stopnjo soglasja, da je bila na odboru sprejeta brez razprave.
V zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav so bili predvideni štirje ukrepi s področja digitalne preobrazbe. Uvedena je bila možnost pridobitve sredstva elektronske identifikacije smsPass prek video povezave, občinam in drugim osebam javnega prava na poplavljenem območju je bila omogočena brezplačna uporaba državnega omrežja. Vzpostavili so številko 114, ki bo delovala tudi v prihodnje. Trenutno se jo uporablja za informacije, povezane s poplavami, v prihodnje pa tudi za druge naravne nesreče oz. nasploh za komunikacijo z državo, je povedala Stojmenova Duh.
Letos so na ministrstvu pripravili tudi osnutek zakona o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. Uredba je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja in v slovenski pravni red vnaša evropski akt o digitalnih storitvah. Države članice EU morajo akt implementirati do februarja, ministrica pa je prepričana, da bo Slovenija do roka izpeljala vse predvidene postopke.
Glede digitalizacije javne uprave so na ministrstvu poudarili, da jim je uspelo priglasiti slovensko elektronsko osebno izkaznico za čezmejno uporabo. Po zagotovilih ministrice jo bodo tako do maja 2024 državljani lahko uporabljali v vseh državah članicah za potrebe njihovih javnih storitev. Novo elektronsko osebno izkaznico ima po podatkih ministrstva trenutno okoli 400.000 ljudi. Pospešeno tudi uvajajo tudi sistem za javno upravo Krpan in portal eSamonaročanje. V projektih za digitalno opismenjevanje mladih je letos sodelovalo več kot 6000 otrok in mladih, v okviru razpisov za digitalno izobraževanje odraslih pa so pokrili okoli 23.000 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!