Menu Item
Medtem ko vse več Evropejcev opozorila pred različnimi nevarnostmi prejema na mobilne telefone, pri nas takšnega obveščanja še ni. Sicer je v pripravi, a se postopek zatika. Zakaj?
Tuljenje opozorilnih siren po Evropi vse pogosteje zamenjuje glasno piskanje mobilnih telefonov. Vse več držav namreč prebivalce ob naravnih in drugih nesrečah opozarja prek mobilnih telefonov. K temu je nedvomno prispeval tudi pravilnik EU o elektronskih komunikacijah, ki določa, da morajo članice do 21. junija 2022 zagotoviti, da se javna opozorila za nevarnost oddajajo prek mobilnih operaterjev ali drugega primerljivega sistema.
V Sloveniji z uvedbo takega sistema zamujamo. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so, kot so nam povedali julija, že prejšnje poletje vzpostavili platformo, prek katere bodo lahko pošiljali opozorila na mobilne telefone in druge podobne naprave. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je najbolj osnovne okvire za postavitev sistema alarmiranja prek mobilnih telefonov postavilo v lani sprejetem zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), podrobnejše tehnične zahteve sistema in način financiranja pa je določilo v uredbi o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.
Vzpostaviti je treba še infrastrukturo, ki bo posameznikom omogočala prejem sporočil na mobilne telefone. Podrobneje jo ureja omenjena uredba, mobilni operaterji pa so zadolženi za vzpostavitev. “Skladno z ZEKom-2 morajo mobilni operaterji zagotoviti obveščanje in alarmiranje končnih uporabnikov prek javnega mobilnega omrežja najkasneje eno leto po uveljavitvi zakona, torej do 10. novembra 2023,” so nam julija odgovorili z ministrstva za digitalno preobrazbo.
Sistem javnega alarmiranja bi tako moral biti vzpostavljen še ta teden, a ga tako kmalu zagotovo še ne bomo dobili. Mobilni operaterji namreč opozarjajo, da dokler v roke ne dobijo končne in potrjene verzije uredbe o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja, tega sistema ne morejo začeti postavljati. “Uredba še ni sprejeta, zato končna realizacija in vzpostavitev sistema še nista mogoči,” so sporočili iz Telemacha. Podobne odgovore so nam poslali tudi iz Telekoma Slovenije in A1. Vsi poudarjajo, da se predlog uredbe lahko med usklajevanji še spremeni in da lahko delo začnejo šele po njenem sprejetju. Po ocenah operaterjev, ki so se med seboj dogovorili za pripravo skupnega sistema alarmiranja, bo za pripravo potrebnih še nekaj mesecev.
“Država mora jasno opredeliti, kakšen sistem potrebuje”
Da 10. november 2023 kot skrajni rok za vzpostavitev ni uresničljiv, so mobilni operaterji opozorili že med poletno javno obravnavo uredbe. Sekcija operaterjev elektronskih komunikacij, ki pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije združuje večino mobilnih operaterjev v Sloveniji, je ministrstvo v sklopu pripomb opozorila tudi, da je uredba napisana presplošno, predvsem v delu o načinu financiranja in tehničnih zahtevah sistema. “Država mora jasno opredeliti, kakšen sistem potrebuje. Odprtost in prevelika svoboda pri opredelitvi storitve in specifikacij sistema lahko negativno vplivata na razpoložljivost delovanja storitve v vseh trenutkih,” so izpostavili in pozvali k bolj natančni opredelitvi teh dveh področij.
Operaterji so se pri tem zavzeli tudi, da se alarmiranje vzpostavi prek sistema radijskega oddajanja oziroma “cell broadcasta”, za katerega se je odločila tudi večina drugih evropskih držav. Tak sistem opozorila pošlje prek radijskih celic mobilnega omrežja, uporabnikom pa se ob glasnem piskanju prikaže kot potisno sporočilo. Prejem morajo potrditi. Pristojni lahko obvestilo pošljejo samo ljudem v neki pokrajini ali pa vsem v državi, prejmejo pa ga tudi turisti in tisti, ki prečkajo ogroženo območje.
Obveščanje pred nevarnostjo poteka tudi prek sporočil SMS, vendar se ta sistem lahko zaradi množičnosti sesuje, uporabniki pa bi svarila prejeli z zamikom. Ponekod uporabljajo kombinacijo obeh načinov, pri čemer je sporočanje s SMS v uporabi predvsem pri starejših modelih mobilnih telefonov.
Kaj pa če ujma vzame tudi mobilni signal?
Vzpostavitev sistema javnega obveščanja pa še ne pomeni, da bodo v kaotičnih razmerah, ki spremljajo požare, poplave in druge nevarnosti, ljudje pravočasno opozorjeni. Med avgustovskimi poplavami so na prizadetih območjih zaradi izpadov elektrike, ki oskrbuje tudi oddajnike, ostali brez mobilnega in radijskega signala, hudo moteni pa so bili tudi komunikacijski kanali civilne zaščite in policije. V takšnih okoliščinah ogroženim prebivalcem telefoni ne bi zapiskali.
Kot so opozorili v Sekciji operaterjev elektronskih komunikacij, je ključna oprema za zagotavljanje mobilnega, radijskega in televizijskega signala ter komunikacij reševalnih služb na istih lokacijah. Po njihovi oceni gre za okoli 150 lokacij, ki zadoščajo za zagotavljanje osnovnega mobilnega pokrivanja z 2G-signalom, nujne klice na 112 ter obveščanje in alarmiranje, omogočajo pa tudi široko pokrivanje. “Ob izpadu zunanjega napajanja so komunikacije institucij in operaterjev večinoma prekinjene, saj so agregati na voljo le ponekod,” so izpostavili.
Da izpadov signala, ki ga ljudje v tako kaotičnih razmerah nujno potrebujejo, ne bi bilo, v sekciji predlagajo zagotovitev neprekinjenega delovanja in postavitev ustreznih agregatov k vsem tem oddajnikom. “Le tako bodo posredovana sporočila v stanjih ogroženosti prek mobilnih omrežij zanesljivo dosegla vse, ki so jim ta sporočila namenjena,” so še poudarili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje