Pred nevarnostmi, ki jih prinašajo naravne in druge nesreče, nas v Sloveniji svarijo mediji, uradni zapisi na družbenih omrežjih in opozorilne sirene. Po svetu pa vse več držav prebivalce obvešča s sporočili, ki jih ti prejmejo na telefone, pametne ure ali druge naprave. Postavitev takega sistema v vseh državah članicah je do junija lani predvideval tudi evropski pravilnik. V Sloveniji tega še nismo storili.
Slovenijo že tedne pestijo ponavljajoča se neurja, ki poleg domov in avtomobilov resno ogrožajo tudi človeška življenja. Razmere se ob neurjih, požarih in drugih nesrečah lahko hitro spreminjajo, zato je obveščenost ključnega pomena. Ljudje pri nas informacije v izrednih razmerah najpogosteje dobijo v medijih ter na uradnih profilih pristojnih služb na družbenih omrežjih. Če je stanje na nekem območju res hudo, se včasih oglasijo tudi sirene.
Pri obveščanju bi nedvomno močno pomagal učinkovit centralni sistem z opozorili, ki jih v resnih razmerah ogroženi ne bi mogli spregledati. Ponekod po svetu skušajo to doseči s pošiljanjem sporočil SMS ali drugih obvestil na mobilne telefone. Tak sistem med drugim deluje na Nizozemskem, v Franciji, ZDA in Kanadi, pred kratkim pa so ga testirali na Hrvaškem in v Veliki Britaniji.
Taka opozorila pred nevarnostjo se običajno pošiljajo prek radijskih celic mobilnega omrežja, ki lahko precej hitro dosežejo mobilne uporabnike na nekem območju. Pristojni lahko obvestilo pošljejo samo ljudem v neki pokrajini ali vsem v državi. Na njihovih pametnih telefonih in drugih podobnih napravah se jim obvestilo prikaže kot potisno sporočilo, pri tem pa naprava piska, dokler prejema ne potrdijo. Obvestila poleg stalnih prebivalcev prejmejo tudi turisti in tisti, ki prečkajo ogroženo območje.
Obveščanje pred nevarnostjo poteka tudi prek sporočil SMS, vendar se ta sistem lahko zaradi množičnosti sesuje in nekateri uporabniki svarila prejmejo z zamikom. Države zato najpogosteje uporabljajo kombinacijo obeh načinov, pri čemer je sporočanje s SMS v uporabi predvsem pri starejših modelih mobilnih telefonov.
V Sloveniji takšnega sistema trenutno v praksi še nimamo. To je v pogovoru za N1 poudaril tudi vremenoslovec z Agencije RS za okolje Brane Gregorčič, ki opozarja, da njihova vremenska opozorila lahko ljudje spremljajo le na njihovi spletni strani in družbenih omrežjih. Kot še opozarja, temu običajno več pozornosti namenijo tisti, ki jih vreme zanima.
Da se na področju elektronskega javnega obveščanja pred naravnimi in drugimi nesrečami nekaj premika, je lani za N1 naznanil tedanji generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Kot so z uprave za zaščito in reševanje sporočili danes, so lani junija že vzpostavili platformo, prek katere lahko pošiljajo sporočila na različne komunikacijske kanale. Med njimi so poleg sporočil SMS in celičnega oddajanja še pošiljanje obvestil na elektronske table, radio, televizijo in družbena omrežja. Platformo so že testirali, zdaj pa čakajo na prilagoditve mobilnih operaterjev, ki vzpostavljajo infrastrukturo pošiljanja na mobilne telefone.
O vzpostavljanju javnega obveščanja pred nevarnostjo govori novembra uveljavljeni zakon o elektronskih komunikacijah. Zakon operaterjem predpisuje, da morajo zagotavljati sisteme, prek katerih na zahtevo organa za zaščito in reševanje omogoči obveščanje in alarmiranje pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prav tako morajo operaterji posredovati informacije o številu uporabnikov mobilnih telefonov na nekem območju.
Zakon še predvideva, da izvajanje in financiranje javnega obveščanja in alarmiranja z uredbo uredi vlada. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je osnutek te uredbe pripravilo junija letos, trenutno pa je v javni obravnavi, ki se zaključi konec avgusta. V osnutku je predvideno, da storitev posredovanja opozorilnih obvestil na vseh območjih, ki jih pokriva s svojim signalom, zagotavlja operater. Sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje sistema bo prispevala država.
Evropska unija je v pravilniku o elektronskih komunikacijah zapisala, da morajo članice do 21. junija 2022 zagotoviti, da se javna opozorila za nevarnost oddajajo prek mobilnih operaterjev ali drugega primerljivega sistema. Slovenija torej pri izpolnjevanju tega predpisa že zdaj zamuja.
Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah bi morala biti v slovenski pravni red prenesena do 21. decembra 2020, a se je to zgodilo šele septembra lani z zakonom o elektronskih komunikacijah. Kot so nam povedali na ministrstvu za digitalno preobrazbo, je Evropska komisija zaradi zamud pri prenosu proti Sloveniji na sodišče EU vložila tožbo, ki jo je kasneje umaknila. Na ministrstvu še pravijo, da zakon operaterje zavezuje, da obveščanje in alarmiranje prek omrežij omogočijo do 10. novembra letos.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!