Menu ItemPrihodnji teden bodo na svoj račun prišli oboževalci evropskega glasbenega festivala Evrovizija, ki se bo letos odvil v Torinu. Slovenski predstavniki so najmlajši, skupina LPS pa bo na evropski oder stopila že na prvi predfinalni večer, v torek, pod zaporedno številko pet. Evropejce bo skušala prepričati s pesmijo Disko. Stavnice letos zmago napovedujejo Ukrajini, Švedski ali Italiji. Številnim je všeč tudi srbska kantavtorica Konstrakta, ki z nekoliko avantgardnim besedilom v pesmi In Corpore Sano kritizira sodobno družbo, opozarja na izkrivljene vrednote in zgrešene prioritete v življenju. Kaj lahko torej pričakujemo od največjega glasbenega festivala na svetu, ki si ga vsako leto ogleda več kot 170 milijonov ljudi?
Po lanskoletni zmagi rokovske skupine Måneskin se evrovizijska karavana seli v Italijo, natančneje v Torino. Polfinalna večera in sobotni finale se bodo odvili v areni Palasport Olimpico, tekmovanje pa bo potekalo pod sloganom ‘The sound of beauty’, ki ga je navdihnilo preučevanje zvočnih valov. Slovenski predstavniki LPS (Last pizza slice, op. a.) bodo nastopili že na prvem polfinalnem večeru v torek in poskušali prepričati s pesmijo Disko.
Kot je mogoče videti iz kratkega izseka vaje, bo na odru članom skupine Filipu Vidušinu (vokal), Gašperju Hlupiču (bobni), Marku Semeju (električna kitara), Zali Velenšek (bas kitara, tenor in alt saksofon) in Žigi Žvižeju (elektronske klaviature) družbo delala tudi dva metra visoka in 150 kilogramov težka disko krogla, okrog katere bodo v retro oblačilih zbrani člani LPS. Krogla, ki bi morala viseti v zraku, bo postavljena kar na oder.
Kot nam je povedal Alesh Maatko, odgovorni urednik portala Evrovizija.com, je bilo v načrtih, da bi se omenjeni rekvizit spustil z višine in bi se vrtel. “Na tleh nima neke funkcije, če smo povsem iskreni. Ekipa je želela, da bi se ta spustila, vendar ker imajo Italijani tehnične težave, so se odločili za plan B,” je dodal. Pri nastopu bo LPS stavil predvsem na mladostniško razigranost in nedolžnost. Na novinarski konferenci pred dnevi so člani skupine nastop opisali kot nekaj drugačnega od tistega, kar smo lahko videli na Emi 2022, in dejali, da je primernejši za evrovizijski oder. Izrazili so zadovoljstvo nad scenografijo in se tudi zahvalili ekipi ustvarjalcev.
Disko krogla, retro stil in mladostniška razigranost
Bleščeči rekvizit bo simboliziral tudi naslov pesmi, ki opeva težave v ljubezni. Kot je povedal pevec Filip, je besedilo nastalo po resnični zgodbi in opisuje bridek konec ljubezenskega razmerja zaradi varanja. Čeprav so slovenski predstavniki na letošnji Evroviziji najmlajši — Zala je denimo najmlajša tekmovalka, pevec Filip pa najmlajši pevec, pa tega ni čutiti v njihovem pristopu do glasbe in pesmi Disko, ki s pridihom funka in v slovenskem jeziku ustvarja napačen vtis, da je vesele narave. Je vse prej kot to in to z namenom. “Želeli smo ustvariti kontrast med zvokom, vzdušjem in dejanskim pomenom besedila. Take vrste pesmi zadenejo najgloblje, najbolj donijo,” je modro opisal pesem Filip.
Da so fantje in dekle na odru suvereni, meni Tomaž Mihelič – Marlenna, ki je barve slovenske zastave pred točno dvajsetimi leti na tem festivalu zastopal v okviru zasedbe Sestre, ki so se takrat s pesmijo Samo ljubezen uvrstile na končno 13. mesto. Mihelič, ki se trenutno mudi v Torinu, je nastop Slovencev opisal z besedami, da se bo malce svetilo, malce poplesavalo. “Predvsem pa se bo lepo zapelo, ker je Filip res natančen izvajalec. Čeprav so zelo mladi in nimajo toliko izkušenj, se velikega odra niso niti malo ustrašili, kar je seveda pohvalno,” je povedal.
“Ena najslabše organiziranih Evrovizij vseh časov”
Letošnje tekmovanje bo drugačno od prejšnjih v številnih pogledih. Po dveh letih, ko je na izvedbo festivala vplivala epidemija covida-19, bo končno vse po starem. V dvorani si bodo lahko gledalci nastope ogledali brez uporabe zaščitnih mask, vsi izvajalci bodo peli na prizorišču v živo in ne na daljavo. V času priprav na dogodek velja za novinarje, organizatorje ter ostalo osebje, ki sodeluje pri izvedbi Evrovizije, pogoj PCT in obvezno testiranje na vsakih 72 ur. Prav tako je obvezna uporaba zaščitnih mask FFP2.
Poleg tega sta Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj (EBU) in italijanska nacionalna radiotelevizija (RAI) precej okrnili število dovoljenih akreditacij. Letos je na prizorišču akreditiranih zgolj 500 novinarjev, običajno jih je dva tisoč. Številni novinarji zato dogodek spremljajo po spletu in ne iz tiskovnega središča.
Je pa letos organizatorjem številne preglavice povzročil glavni del scenografije, ki so ga imenovali kinetično sonce. To namreč ne dela. “Na eni strani so LED-zasloni, na drugi strani luči. Kolikor vem, bi se moralo sonce vrteti, a se ne, saj se je pokvaril motor. Zato so se organizatorji odločili, da bo zaslon obrnjen stran od kamer, sestavni del scenografije pa bodo luči. Težave z odrom so zato povzročile kar precej slabe volje določenim državam, ki so svoje nastope gradile ali z lučmi ali zaslonom, ki bi v ozadju sinhronizirano prikazoval zgodbo. Čeprav gledalec teh pomanjkljivosti ne bo niti opazil, so predstavniki za te težave izvedeli le tri dni pred vajami. Predvsem Danska je bila zaradi tega razočarana. Če strnem: slišati je veliko pripomb na račun organizacije,” je poudaril Maatko.
Težav pa tu ni konec, saj jim je zagodla tudi tehnika. “Nenehno se opeva tehnologija, ki se je z leti resnično razvila, a ta jo je Italijanom letos strašansko zagodla, ker jim gre vse narobe. Organizacijsko je to po prvih dneh ena najslabše organiziranih Evrovizij vseh časov. A Italijanom tega ne gre zameriti, saj te na drugi strani razorožijo z značilno prijaznostjo,” pa je pojasnil Mihelič.
Maatko ob tem meni, da so imeli organizatorji letos enkratno priložnost, da Evrovizijo približajo italijanskemu festivalu San Remo, pa se za to niso odločili. “Prevladuje razočaranje, da ni elementov San Rema. Vsi smo nekako pričakovali, da bo letošnja Evrovizija ravno zaradi tega kanček drugačna, a ni. Vzdušja iz San Rema preprosto ni. Oder je črn in deluje turobno. S strokovnega vidika so si točke, vsaj kar zadeva scenografijo luči, zelo podobne,” je dodal Maatko in pri tem poudaril, da bo letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije v marsikaterem pogledu nenavadno. ”Edina stvar, ki bo prvič in bo zares izpopolnjena, bo resolucija oziroma slika v 4K. Za drugo pa ne vemo, saj je vse zelo skrivnostno, slišati je le vrsto čudnih zgodb,” je še pripomnil Maatko.
Evrovizija kot politični dogodek
Letošnji festival bo drugačen tudi v tem, saj se bo odvil v času vojne v Ukrajini, kar bo evrovizijsko popevko zagotovo zaznamovalo. Ne bo se namreč mogoče ogniti političnosti. Ukrajina je denimo kljub vojni na tekmovanje poslala svoje predstavnike. To bo skupina Kalush Orchestra s pesmijo Stefania. Ukrajina velja za letošnjo favoritko, a mnogi menijo, da bodo državi podeljevali točke usmiljenja. “Če se ne bi zgodila vojna, okoli Ukrajine ne bi bilo takšnega rompompoma, kar samo potrjuje, da je Evrovizija vendarle politični festival,” je pojasnjeval Mihelič. S tem se strinja tudi Maatko. “Zanimivo bo videti, kako se bo na koncu razpletlo, saj pesem ni močna za zmago. Zato bi bila njena zmaga zagotovo malce politična,” je dejal.
Ne bo pa letos nastopila Rusija. Potem ko so organizatorji tekmovanja ob začetku vojne sporočili, da Rusiji ne bodo prepovedali nastopa, s pojasnilom, da Evrovizija ni politični, temveč kulturni dogodek, so le dan pozneje svoje stališče spremenili in Rusiji vendarle prepovedali nastopati. Kot so takrat zapisali v kratkem sporočilu za javnost, bi njihova navzočnost skazila ugled tekmovanja. Rusija sicer za to leto še ni imela izbranega predstavnika.
Evrovizija v času vojne v Ukrajini
“Številni te dni opozarjajo na nepoštenost do ruskih umetnikov, ki jim je bil nastop na tekmovanju prepovedan. Menim, da glasba ne bi smela biti sredstvo političnega obračunavanja. Občutki v Torinu so zato mešani,” je dejal Mihelič. “Srčno upam, da javnost in žirija ukrajinskih predstavnikov ne bosta zasuli s točkami usmiljenja, ampak jim bosta podelili točke, ki si jih bodo zaslužili glede na izvedbo pesmi in celoten nastop,” je ob tem še dodal.
Dolgoletni komentator Evrovizije Andrej Hofer je na drugi strani dejal, da si EBU že vsa leta prizadeva, da evropski festival ne bi bil politični dogodek. “Hočeš, nočeš, temu se ne moremo ogniti. Vedno znova se zgodi kakšen mini škandal med Armenijo in Azerbajdžanom ali Izraelom in Palestino ali Gruzijo, ki je leta 2009 želela izvesti skladbo We don’t wanna PUT IN, pa organizatorji tega niso dopustili zaradi očitnega namigovanja na ruskega predsednika,” je spomnil.
Na vprašanje, ali je pesem ukrajinskih predstavnikov dovolj močna za zmago oziroma ali bo v primeru njene zmage to zgolj simbolno sporočilo Evropi in svetu, je Hofer poudaril, da ne bi bilo dobro, da se tak scenarij zgodi, saj je potem vsa filozofija EBU zaman. “Se pa lahko, seveda. A kje bo dogodek leta 2023, v katerem porušenem in politično nestabilnem ukrajinskem mestu,” se je spraševal.
Maatko pa je izpostavil, da bi v primeru ukrajinske zmage organizacijo Evrovizije v sodelovanju z ukrajinsko nacionalno televizijo prevzela druga članica EBU. Prednost pa bi imele države velikih pet — Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija in Španija. “Vendar pravim, da bi bila zmaga Ukrajine, čeprav veljajo za favoritko na stavnicah, čudna,” je še dodal Maatko.
Ali bo znova zmagala Srbija?
Številni na drugi strani svojo favoritko vidijo v srbski predstavnici z umetniškim imenom Konstrakta. Mihelič je ocenil, da ima Srbkinja najboljšo artistiko. “Njen nastop po mojem mnenju pooseblja Evrovizijo. Na eni strani se zabavati in ne jemati stvari preveč resno, na drugi strani pa opozarjati na družbene probleme,” je povedal. Kot je še dejal, je glasbenica na svoj nastop izjemno dobro pripravljena.
“Nastop je izpopolnjen do potankosti, do vsakega kadra. To na splošno pogrešam pri slovenskih predstavnikih, ki se udeležujejo Evrovizije, kajti dovolj časa je, da se pripravimo na nastop. Pa to ni nikakršna kritika, temveč zgolj dejstvo. Sem oseba, ki se zgleduje po najboljših, in letos so najboljše Srbija, Švedska, Ukrajina, ki imajo dobro režirane nastope. Izpostavil bi še Italijo, ki ima izjemno stilsko dovršen nastop,” je še komentiral Mihelič. Da so letošnje favoritke Srbija, Švedska in Italija, se strinja tudi Hofer. Nastop italijanskega dvojca Mahmooda in Blanca s pesmijo Brividi opisuje kot čutno, preprosto, lucidno, z nabojem San Rema.
Kaj bomo lahko še videli na evrovizijskem odru?
Maatko favorita med državami sicer nima, saj, kot je povedal, ni pesmi, ki bi postregla z nečim novim, svežim, drugačnim. Bodo pa po njegovih navedbah predstavniki držav postregli z veliko razgaljene kože. “Letos je veliko golote in drznosti. Kot da bi glasbeniki želeli opozoriti z nečim drugim kot pa z glasbo. Achille Lauro, ki tokrat predstavlja barve San Marina, bo prava paša za oči, ne le zaradi drzne modne kombinacije – rock čipkaste kavbojske obleke, temveč tudi zaradi rodeo bika, na katerem bo ‘jezdil’ med triminutnim nastopom. Precej razgaljeni bodo tudi predstavniki Finske, Španije in Izraela. Golote bo veliko, kar na Evrovizijo niti ne sodi,” je dodal.
Kljub vsem težavam in opazkam, ki letijo na račun tega dolgoletnega tekmovanja, pa je ena stvar gotova — Evrovizija bo tudi letos postregla s pravim spektaklom. Čeprav tako evrovizijski komentator Hofer kot urednik evrovizijskega portala Maatko ne verjameta, da se bo Slovenija uvrstila v finale, pozivata, naj slabe volje ne bo. Evrovizija je namreč namenjena druženju, zabavi in sprostitvi. A vseeno ne pozabite stiskati pesti za LPS na prvem polfinalnem večeru.
Evrovizijske zanimivosti:
– Slovenija je prvič na Evroviziji nastopila leta 1993 s pesmijo Tih deževen dan.
– Naša najboljša uvrstitev je 7. mesto, ki sta ga leta 1995 dosegli Darja Švajger s pesmijo Prisluhni mi in leta 2001 Nuša Derenda s pesmijo Energy.
– Evrovizija je največji glasbeni šov na svetu.
– Polfinalni večeri so bili prvič predstavljeni leta 2004.
– Najdaljša evrovizijska pesem je pesem italijanskih predstavnikov iz leta 1957 ‘Corde Della Mia Chitarra’. Dolga je 5 minut in 9 sekund. Pozneje so organizatorji pravila o dolžini pesmi zaostrili. Te zdaj ne smejo biti daljše od treh minut.
– Od leta 1956 do leta 1998 je pevce spremljal orkester v živo. Od leta 1999 so idejo o orkestru opustili, pevci pa sedaj pojejo ob spremljavi vnaprej posnete melodije.
– Leta 1981 so Italijani tekmovanje za pesem Evrovizije bojkotirali, češ da je preveč staromodno.
– Tri pesmi, ki so bile poslane na Evrovizijo, so bile v izmišljenih jezikih. Dvakrat so takšno pesem poslali Belgijci, in sicer leta 2003 z naslovom Sanomi in leta 2008 z naslovom O Julissi. Nizozemska je pesem v izmišljenem jeziku poslala leta 2006 z naslovom Amambanda.
– Absolutna rekorderka na evrovizijskem odru je Irska, saj je zmagala kar sedemkrat. Švedska je zmagala šestkrat. Po pet zmag pa imajo še Luksemburg, Francija, Nizozemska in Združeno kraljestvo.
– Prvič v zgodovini je bilo tekmovanje odpovedano leta 2020, in sicer zaradi epidemije covida-19.
VIR: Eurovisionworld
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje