Fenomen na severu Evrope: otoki, ki vsak dan izginejo

Otoki Minquiers so že več kot tisoč let predmet sporov med Britanci in Francozi, ki si jih vsak po svoje lastijo, piše punkufer.hr.

Tam stoji tudi najbolj južna zgradba na Britanskih otokih – ki pa ni ne svetilnik ne grad niti kakšen spomenik. Gre za javno stranišče, na katerem piše: "Prosimo, uporabljajte previdno!"

Na otoku stoji približno 18 kamnitih hišic, ki so jih sredi 19. stoletja zgradili ribiči in kamnoseki, ko so tam preživljali poletne mesece. Po drugi svetovni vojni so jih prebivalci zapustili, obnova pa se je začela šele v 70. letih prejšnjega stoletja.

Plime visoke 13 metrov

Kraj pa je najbolj znan tudi po izjemni razliki med plimo in oseko. Ob oseki imajo otoki Minquiers 16 kilometrov dolžine in 11 kilometrov širine – površino, večjo od mesta Manchester. A že v šestih urah, ko pride plima, skoraj povsem izginejo pod morsko gladino, vidnih ostane le nekaj skal.

Razlika med plimo in oseko na Minquiers lahko preseže 13 metrov. Ko se morje umakne, razkrije grebene, travnike, plitvine, peščene obale in sipine.

Arheološka izkopavanja kažejo, da so to območje za lov na tjulnje uporabljali že pred več kot 2.000 leti.

Burna zgodovina

Osvojitelji so stoletja hrepeneli po otokih zaradi njihove strateške in gospodarske pomembnosti.

Minquiers so leta 1360 pripadli angleškemu kralju Edvardu III., nato pa so prešli v last Francozov, dokler jih francoski kralj Henrik V. leta 1413 ni znova vrnil angleški kroni. Sledila so stoletja tihotapljenja in piratstva.

Leta 1939 je francoski umetnik in mornar Marin-Marie na Maîtresseu, največjem izmed otokov, izobesil francosko zastavo. Spor o lastništvu je trajal vse do leta 1953, ko je Meddržavno sodišče v Haagu uradno priznalo britansko suverenost.

Danes so otoki Minquiers pod upravno oblastjo Jerseyja, samoupravnega ozemlja Britanskih otokov, čeprav niso del Združenega kraljestva. Tam ni stalnih prebivalcev, ni hotelov ali kakršne koli nastanitve za turiste. Lastniki zemljišč so do svojih zemljišč zelo zaščitniški.

"Kdor nadzoruje Minquiers, nadzoruje tudi ribolovne vode, v zadnjih 200 letih pa to pomeni tudi teritorialne vode. Zunanji grebeni predstavljajo naravno pregrado, ki usmerja ladje skozi prehode, ki jih je lahko nadzorovati," pa je pojasnil pomorski zgodovinar Doug Ford.