Večina ljudi, ki zbolijo za pljučnim rakom, je kadilcev. Kljub temu pa se včasih pljučni rak razvije pri bolnikih, ki nikoli niso prižgali cigarete.
Obsežna študija o nekadilcih je opredelila tri edinstvene podvrste pljučnega raka, ki se, kot kaže, pojavljajo brez očitnega sprožilca iz okolja – na primer tobačnega dima ali onesnaženosti zraka, piše Science Alert.
“Pri nekadilcih se razvijejo različne podvrste pljučnega raka, ki imajo različne molekularne značilnosti in evolucijske procese,” pojasnjuje epidemiologinja Maria Theresa Landi iz ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje in dodaja, da bi lahko v prihodnosti imeli različne načine zdravljenja, ki temeljijo na teh podtipih.
Nove raziskave so pokazale več dognanj, kako se ti raki razvijajo pri nekadilcih.
Ko so znanstveniki sekvencirali genome zamrznjenega tumorskega tkiva, vzorčene pri 232 nekadilcih z diagnozo nedrobnoceličnega pljučnega raka, ki je eden najpogostejših vrst pljučnega raka, so opazili več mutacij, ki v zdravem pljučnem tkivu niso bile vidne.
Te genetske spremembe so nekoliko drugačne od tistih, ko tobačni dim povzroči pljučnega raka, kar kaže, da je lahko kriva alternativna oblika poškodbe pljuč, kot je okvara DNK ali oksidativni stres.
Tudi 62 nekadilcev, ki so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju, je imelo v svojem tumorskem tkivu mutacije, podobne mutacijam drugih nekadilcev.
To kaže, da je njihova bolezen posledica notranjih telesnih sprememb in ne okoljskih obremenitev, čeprav je bila v tem primeru velikost vzorca relativno majhna.
“Potrebujemo večji vzorec s podrobnimi podatki o izpostavljenosti pasivnemu kajenju, da bi resnično preučili njegov vpliv na razvoj pljučnega raka pri ljudeh, ki nikoli niso kadili,” priznava Landy.
Bolniki v tej študiji so večinoma evropskega rodu, kar pomeni, da bodo prihodnje raziskave morale upoštevati raznolikost udeležencev.
Ugotovljeni so bili trije novi podtipi pljučnega raka.
Prvi in najpogostejši podtip, imenovan “piano”, prikazuje najmanj genomskih mutacij. Ta podtip pljučnega raka je povezan s predniškimi celicami, ki pomagajo ustvariti nove celice v pljučih. Razvija se počasi.
Drugega podtipa ni tako enostavno zaznati in se zelo hitro razvija. Imenuje se “mezzoforte”, ker so njegove genomske mutacije nekoliko “glasnejše” in močnejše. Zdi se, da je ta vrsta pljučnega raka povezana z mutacijami v genu receptorja za rastni faktor, znanem kot EGFR.
Zadnji podtip pljučnega raka pri nekadilcih se imenuje “forte”, je “najglasnejši” od vseh omenjenih podtipov. Prikazuje mutacijo, znano kot podvajanje celotnega genoma, ki jo opazimo tudi pri kadilcih.
Kljub temu njegovi genomski podpisi ne ustrezajo kadilcem, tudi če so bolniki pasivno kadili.
“Šele začenjamo razumeti, kako se ti tumorji razvijajo,” pravi Landy.
“Ta analiza kaže, da obstaja heterogenost ali raznolikost pri pljučnem raku pri ljudeh, ki nikoli niso kadili.”
Znanje, kako se razvijajo naravni pljučni raki in kako se razlikujejo od raka, ki ga povzroča kajenje, je ključnega pomena, če jih želimo ustrezno zdraviti.
Znanstveniki že preizkušajo zdravljenje, ki cilja na mutacije v genu EGFR, in v prihodnosti bi se lahko izkazalo za učinkovito za tiste s podtipom naravnega pljučnega raka “mezzoforte”.
Po drugi strani pa bo podtip “piano” verjetno nekoliko težje zdraviti, ker se zdi, da imajo njegove genetske mutacije več sprožilcev.
Kljub temu avtorji ugotavljajo, da bi lahko, če najdemo farmacevtski izdelek, ki moti signale v matičnih celicah pljuč, ustavili rast tumorjev podtipa “piano”.
Avtorji upajo, da bodo njihove raziskave v prihodnje navdihnile raziskave zdravil za pljučnega raka, zlasti za tiste, ki v življenju nikoli niso kadili.
Študija je bila objavljena v reviji Nature Genetics.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!