Zunaj je lep dan, ampak vam je zadišalo nekaj kulturnega? Imamo odličen predlog, mahnite jo na izlet, ampak ne običajnega z nekaj sopihanja v klanec in nato na joto v kočo, pojdite na kulturen izlet. Muzej na prostem je popolna izbira in v Sloveniji jih ne bo težko najti.
Dežela kozolcev
Dežela kozolcev je muzej kozolcev na prostem v bližini Šentruperta v dolini reke Mirne na Dolenjskem. Namenjen je ohranjanju in predstavitvi različnih tipov kozolcev, slovenske etnografske posebnosti, povezane s spravilom sena in drugih kmetijskih pridelkov. V parku je na površini 2,5 hektara postavljenih 19 kozolcev različnih tipov, med katerimi je speljan 1 km sprehajalne poti.
Najstarejši izmed postavljenih v parku je Lukatov toplar iz leta 1795, ki je tudi edini v muzeju pokrit s slamo. V muzeju je postavljenih šest značilnih tipov kozolcev: trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). V bližini parka stoji tudi Simončičev toplar, edini kozolec v Sloveniji s statusom kulturnega spomenika državnega pomena.
Muzej na prostem Rogatec
Rogatec, ki leži na meji s Hrvaško ob reki Sotli, je največji slovenski muzej na prostem. Zaradi izjemnih lastnosti (kulturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih) ima izjemen pomen za celotno Slovenijo in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem je predstavljeno življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja. V muzeju si lahko ogledate stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, kozolec, svinjek, čebelnjak, stranišče, vodnjak, kovačnico in viničarsko hišo.
Muzej na prostem Zaprice
Muzej na prostem Zaprice leži ob gradu Zaprice v Kamniku. Nastajal je v letih 1968 do 1973, ohranja in predstavlja nekatera kmečka gospodarska poslopja, predvsem kašče pa tudi sušilnico sadja, drobilko za sadje in vodnjak iz 18. in 19. stoletja, ki jih danes skoraj ni več, včasih pa so na kmetiji imeli pomembno vlogo. Najstarejša kašča je iz leta 1793. Kašča je bila pravzaprav srce vsake kmetije, ključe do nje je imela samo gospodinja. V njej so shranjevali življenjsko pomembne pridelke, kot so žito, meso, klobase, mast, moka, zelje in pozneje tudi manjše orodje, seno, volno, obleko, domače obrtne izdelke.
Muzej na prostem Pleterje
Muzej na prostem stoji v vasi Vratno v neposredni bližini kartuzijanskega samostana Pleterje. V muzeju je predstavljena značilna domačija Šentjernejskega polja iz 19. stoletja.
Predstavljene stavbe so lesene (bukev, hrast), pritlične in, razen sušilnice, krite s slamo. Muzej je začel nastajati leta 1990 v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in kartuzije Pleterje s postavitvijo Kegljičeve hiše iz leta 1833, ki je bila prenesena iz vasi Ostrog.
Lončarska vas
Lončarska vas (po prekmursko Lončarska ves) je muzej na prostem v Filovcih v Prekmurju. Vas je bila ustanovljena leta 2005, da se ohrani bogata lončarska tradicija v Prekmurju in tudi v samih Filovcih, kjer je še v 20. stoletju delovalo več kot 70 lončarskih mojstrov. Filovci so bili znani po izdelavi črne keramike. Ta keramika ni glazirana, ampak gre za specifičen postopek redukcijskega žganja lončevine, pri katerem želimo znižati poroznost črepinje. Glavni zvezdi vasi sta dve cimprači (prekmursko: cimprana kuča) ali brunarici, ki sta z zunanje in notranje strani ometani z blatom in kriti s slamo. Tla v notranjosti so praviloma iz zbite gline.
Partizanska tiskarna Slovenija
Partizanska tiskarna Slovenija stoji blizu naselja Vojsko v Občini Idrija. Partizanski tisk je med NOB odigral pomembno povezovalno in propagandno vlogo, predvsem na Primorskem, ki je dolgo trpela pod fašističnimi raznarodovalnimi pritiski. Že v letu 1941 so nastale prve ciklostilne tehnike. V taki tehniki je v vasi Zakriž nad Cerknim 26. novembra 1943 izšla prva številka Partizanskega dnevnika, glasila Triglavske divizije, ki se je pozneje preimenovala v 31. divizijo. Partizanski dnevnik je edini ilegalni dnevnik v okupirani Evropi med drugo svetovno vojno.
V tiskarni, ki je obnovljena in odprta za obiske, je več stavb: strojnica (prostor s tiskarskimi stroji), stavnica, knjigoveznica, kuhinja z jedilnico (na podstrešju je spalnica) in električna centrala.
Muzeji na prostem v dolini Soče
Muzeji na prostem pripovedujejo edinstvene zgodbe, ki jih je pisala soška fronta. Kaverne, strelski jarki, cerkve, poti, mulatjere, hribi in pokopališča nosijo izpovedi, ki učijo videti, razumeti in spoštovati. V dolini Soče je urejenih šest muzejev na prostem: Ravelnik, Čelo, Zaprikaj, Kolovrat, Mrzli vrh in Mengore. Če radi pohajkujete, lahko raziščete Pot miru, ki povezuje več muzejev na prostem, pokopališč in obeležij soške fronte.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!