Prebivalci norveškega otoka si želijo postati "prvo območje na svetu brez časa". Na otoku, ki leži v arktičnem krogu, imajo namreč pozimi mesece brez sonca, poleti pa dneve brez teme. "Kava s prijatelji na plaži ob dveh zjutraj je nekaj povsem običajnega," pravi eden od prebivalcev. Kakšne izzive bi jim prinesla ukinitev časa?
Prebivalci majhnega otoka na severu Norveške Sommaroy so leta 2019 zdrobili svoje ure. Odločeni so bili namreč, da bodo ukinili čas in tako postali “prvo območje na svetu brez časa”, piše portal Good.
Na otoku, ki leži v arktičnem krogu, namreč ne poznajo časa, kot ga ima preostali svet. Pozimi sonce tam ne vzide, poleti pa dnevi trajajo ure in ure. Prebivalci otoka, ki se ga drži tudi vzdevek “dežela polnočnega sonca”, verjamejo tudi, da čas vodi le v omejevanje, napetost in stres. “Za ljudi po vsem svetu sta značilna stres in depresija,” je povedal Kjell Ove Hveding, ki je pobudnik peticije za ukinitev časa.
Tistim, ki se radi držijo rutine, se morda zdi pobuda prebivalcev otoka Sommaroy čudna. “V mnogih primerih je to povezano z občutkom ujetosti. Če postanemo območje brez časa, bo vsak lahko zaživel življenje v polnosti,” je poudaril Hveding. Prebivalci otoka pravijo, da si želijo, da bi delali, kar hočejo, kadar hočejo.
Norvežani so znani po sproščenem življenju, v katerem ni prostora za hitenje, poroča portal Good. Pred nekaj meseci so prebivalci drugega norveškega mesta Vadso pozvali vlado, da bi dnevi imeli 26 namesto 24 ur.
Hveding pravi, da so te pobude povezane z dnevno svetlobo. “Če želite prepleskati hišo ob dveh zjutraj, je to v redu. Če se želimo kopati ob 4. uri zjutraj, se bomo,” je dodal. Pozimi je na otoku Sommaroy tema od novembra do januarja. Poleti pa sonce vzide en dan in ponovno zaide šele čez teden dni ali več. “Tukaj uživamo v vsaki minuti polnočnega sonca. In ja, kava na plaži s prijatelji ob dveh zjutraj je nekaj povsem običajnega,” še pravi vodja peticije.
Ukinitev časa bi bila nevarna za zdravje
Zamisli pa niso naklonjeni vsi prebivalci. Številni so prepričani, da je peticija za ukinitev časa le še en poskus za povečanje turističnega obiska na otoku. Drugi opozarjajo na težave, ki bi jih prinesla ukinitev časa. To bi pomenilo, da bi bile trgovine odprte le takrat, ko bi bilo dovolj osebja. Šolski urnik bi bil prilagodljiv, to pa bi povzročilo zmedo med učenci in učitelji. Receptorka v hotelu Sommaroy Arctic Malin Nordheim pa je izpostavila, da bi ukinitev časa povzročila zmedo pri prijavi v hotel in odjavi iz njega ter pri delovnem času barov in restavracij.
Ukinitev časa bi bila nevarna tudi za zdravje ljudi. “Ljudje se nismo razvili na Arktiki. Naša telesa so prilagojena 24-urnemu ciklu, ki ga ustvarja vrtenje Zemlje. V resnici ne moremo delovati v nasprotju z evolucijo,” je pojasnila docentka za znanost o živalih, ki preučuje cirkadiani ritem, Hanne Hoffman. Po njenih besedah na teh lokacijah delujejo v nasprotju s tem, za kar smo programirani.
“Vrsta hormonov in presnovnih procesov se odziva na svetlobo in čas ter vašemu telesu sporoča, kako naj se obnaša v različnih obdobjih dneva. Tudi procesi, na katere morda ne pomislite, kot sta prebava in telesna temperatura, so povezani s tem ritmom. Neusklajenost cirkadianega ritma, ko vaše telo deluje po ločenem urniku od vašega uma, je dejavnik tveganja za nastanek bolezni,” je pojasnila Hoffman.
Portal Good je ob tem izpostavil primer raziskovalca Michela Siffra, ki je več mesecev bival v temni jami. Čeprav se je postopoma začel odmikati od običajnega dnevnega ritma, je njegov dan še vedno trajal približno 24 ur.
Tudi če bi pobuda uspela, bi bil otok še vedno odvisen od časa, ki velja drugod. Tako je Hveding povedal, da razume, da so na čas vezani letala in vlaki. Meni pa, da si ljudje z vsiljevanjem urnikom povzročajo nepotreben stres. “Prosim vas, da odložite uro, ko končate delo. Ne pustite, da vas vodi ura,” je rekel. Želi si tudi, da bi bili ljudje bolj impulzivni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!