Kdo je genij, ki je rešil najtežje matematično vprašanje, nato pa skrivnostno izginil

Leta 1904 je sloviti francoski matematik Henri Poincaré izpostavil problem, znan kot Poincaréjeva domneva, ki se ukvarja z globoko strukturo tridimenzionalnih oblik. Teorem se nanaša na prostore, ki izgledajo kot običajen tridimenzionalni prostor, vendar so omejeni v obsegu. Domneva je trdila, da če tak prostor vsebuje dodatno lastnost, da se lahko vsaka zanka v njem postopoma stisne do točke, potem mora biti ta prostor tridimenzionalna krogla, piše Nova.rs.

Rešitev Poincaréjeve domneve je vprašanje, ki je stoletje vznemirjalo matematike, saj naj bi šlo za eno najpomembnejših vprašanj v topologiji in eno najpomembnejših odprtih vprašanj v matematiki nasploh.

Poincaréjeva domneva je po poročanju STA spadala tudi med sedem milenijskih problemov, za rešitev katerih je ameriški matematični inštitut Clay v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachussetts (CMI) razpisal nagrade v višini enega milijona dolarjev.

Po desetletjih poskusov je Poincaréjevo domnevo leta 2002 rešil ruski matematik Grigorij Jakovljevič Perelman, ki je dokazal, da je pravilna.

"Nisem matematični junak"

Ameriški matematični inštitut Clay mu je leta 2010 podelil priznanje za rešitev in ponudil nagrado v višini enega milijona dolarjev, a jo je Rus zavrnil. Razlog za zavrnitev je bilo nesoglasje z odločitvijo matematičnega inštituta, da ne podeli nagrade tudi ameriškemu matematiku Richardu S. Hamiltonu, ki je razvil diferencialno enačbo, znano kot Riccijev tok, ki je bila ključna za rešitev Poincaréjeve domneve.

Perelman je menil, da je bil Hamiltonov prispevek prav tako pomemben. Dejal je, da je glavni razlog za zavrnitev nagrade njegovo "nesoglasje z organizirano matematično skupnostjo." "Ne maram njihovih odločitev, menim, da so nepravične." je pojasnil po pisanju Nova.rs.

Štiri leta prej je Perelman prav tako zavrnil najprestižnejše priznanje v matematiki – Fieldsovo medaljo, ki jo od leta 1936 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu podeljujejo največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let. Priznanje je zavrnil s pojasnilom, da ga slava in denar ne zanimata. "Nisem matematični junak. Nisem niti tako uspešen, zato nočem, da vsi gledajo vame," je povedal.

Po besedah Sergeja Kisljakova, direktorja Inštituta Steklov v Sankt Peterburgu, kjer je Perelman delal kot raziskovalec, je genij svet matematike zapustil leta 2006 in od takrat ga njegova skupnost ni več videla. "Prekinil je vsak stik z matematično skupnostjo. Želel je najti delo, ki ni povezano z matematiko," je dejal Kisljakov. "Ne vem, ali mu je to uspelo. Ima precej nenavadne moralne principe. Močno čuti tudi najmanjše nepravične stvari," je dodal, še piše Nova.rs.