Kot bi vsako sekundo eksplodiralo 12 atomskih bomb. Dogajanje v oceanih skrbi znanstvenike

Da nam na Zemlji ob zdaj že neovrgljivem dejstvu, da se planet segreva, ni še bolj vroče, poskrbi svetovni ocean (vsi oceani in morja skupaj), ki absorbira in akumulira ogromne količine toplote.

Kot piše portal Live Science, oceani in morja absorbirajo več kot 90 odstotkov odvečne toplote, ujete v Zemljinem ozračju zaradi emisij toplogrednih plinov.

Ko se toplota v ozračju kopiči, se povečuje tudi toplota, shranjena v svetovnem oceanu, zaradi česar je toplota oceanov zanesljiv kazalnik dolgoročnih podnebnih sprememb.

Že devet zaporednih let so količine toplote, ki jo svetovni ocean akumulira v enem letu, rekordne.

Svetovni ocean je tako lani vsrkal več toplote kot v kateremkoli letu od začetka sodobnih meritev okoli leta 1960, kaže nova analiza, objavljena v reviji Advances in Atmospheric Science.

V primerjavi s količino preteklega leta se je količina toplotne energije v zgornjih 2.000 metrih oceanske površine povečala za dodatnih 23 zetajoulov. To je ogromna količina.

"Noro, noro leto segrevanja"

Triindvajset zetajoulov v enem letu je enakovredno energiji 12 hirošimskih bomb, ki vsako sekundo eksplodirajo v oceanu.

"Lansko leto je bilo noro, noro leto segrevanja," je za portal Wired povedal John Abraham, iz univerze St. Thomas v ameriški Minnesoti, soavtor nove študije.

Za merjenje vsebnosti toplote leta 2025 so avtorji študije ocenili podatke iz ameriškega nacionalnega centra za okoljske informacije NOAA, službe Evropske unije za podnebne spremembe Copernicus in Kitajske akademije znanosti.

Podatki so zajemali opazovanja temperatur oceanov iz zgornjih 2.000 metrov oceana, kjer se absorbira večina toplote.

Seveda se pri absorpciji toplote segrevajo tudi vode oceanov in morij.

Najbolj vroča območja svetovnega oceana v letu 2025 so bila tropski in južni Atlantik, Sredozemsko morje, severni Indijski ocean in Južni ocean.

Kako se segrevanje oceanov kaže na kopnem?

Temperature oceanov pa vplivajo na pogostost in intenzivnost morskih vročinskih valov, ter na spremembe spreminjajo atmosferskega kroženja ter vzorca padavin tako globalno kot lokalno.

Toplejši oceani spodbujajo obilnejše globalne padavine in spodbujajo ekstremnejše tropske nevihte, orkane, vplivajo pa tudi na monsunsko deževje ter na poplave in požare kot posledice sprememb v globalnih vzorcih padavin.

"Segrevanje oceanov še naprej močno vpliva na zemeljski sistem," so zapisali avtorji in poudarili, da so podatki "neposreden dokaz, da podnebni sistem ni v toplotnem ravnovesju in kopiči toploto."