Svetovna mednarodna nagrada Melina Mercouri se pod okriljem Unesca podeljuje na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin. Nagrada, ki jo podelijo vsaki dve leti, bo letos podeljena prvič Sloveniji, in sicer Kozjanskemu regijskemu parku. V ponedeljek, 22. novembra, jo bodo v Parizu prevzele njegove predstavnice.
Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Večji del Kozjanskega in Obsotelja je država na osnovi kompromisa kulturnega izročila in naravovarstvenih vrednot leta 1981 razglasila za varovano območje. Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen.
Naravoslovne raziskave vedno znova izkazujejo izredno visoko stopnjo biotske pestrosti območja. Izredno visoka stopnja biotske pestrosti je bila podlaga za uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj od leta 2004 večji del parka (69 odstotkov) spada med ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Zdaj pa se bo park lahko pohvalil še kot edini kraj v Sloveniji, ki je dobil prestižno mednarodno nagrado Melina Mercouri.
Kaj si ogledati?
Trg Podsreda
Trg se prvič omenja leta 1377, na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger. Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. S svojo lego v prostoru sodi med nekaj izbranih območij izjemnih kulturnih krajin.
Grad Podsreda
Med bukovimi gozdovi Orlice stoji najbolj »grajski izmed gradov na Slovenskem«, srednjeveški grad Podsreda, ki živi bogato in polno življenje s stalnimi in priložnostnimi razstavami, glasbenimi dogodki in kot poročni prostor. Grad si lahko ogledate samostojno ali pod strokovnim vodstvom. Za več informacij kliknite tukaj.
Grajska pot Podsreda
S trga Podsreda, kjer je uprava Kozjanskega parka, se lahko po severnem gozdnatem pobočju Orlice, povzpnete do gradu Podsreda po gozdni poti. Za hojo boste potrebovali povprečno 45 minut. Ob poti boste spoznavali bogato gozdno favno in floro od jelenovega jezika do širokolistne lobodike.
Sadovnjak Kozjanskega parka
Kolekcijski sadovnjak je od uprave Kozjanskega parka oddaljen 2,5 km. Dostop je možen z osebnim vozilom, avtobusom ali peš (približno 1 uro hoje). Tu si lahko ogledate – najbolje pomladi ali poleti – različne sorte sadnih dreves (vsako drevo je označeno, tudi v Braillovi pisavi), bivališča za koristne organizme, krmilnice in gnezdilnice za ptiče.
V sadovnjaku Kozjanskega parka je posajenih več kot 100 sort avtohtonih in tradicionalnih sort jablan ter več kot 60 avtohtonih in tradicionalnih sort hrušk.
Suhi travniki Vetrnika
Suhi travniki Vetrnika so med biotsko najpestrejšimi habitati v Evropi. Po suhih traviščih nas popelje Naravoslovna učna pot Travnik. Najprimernejši čas za obisk je od maja do avgusta, ko so travniki najbolj pisani in je na njih največ živali (metuljev, kobilic, hroščev, …).
Trebče – Kolarjeva domačija z ribnikom in Javerškova domačija
V ribnik na Trebčah se vsako leto v zgodnjih spomladanskih dnevih vračajo dvoživke – žabe in tu odlagajo svoje mreste. Kozjanski park tu že vrsto let postavlja varovalne ograje ob bližnji regionalni cesti. Ljubitelji narave ste vabljeni, da pomagate pri ročnem prenosu dvoživk preko ceste.
Kolarjeva domačija ob ribniku, bližnji Senik na drugem bregu reke Bistrice ter Javerškova domačija z Nežino hišo in apnenico so močno povezani z življenjem in delom Josipa Broza Tita in poleg tega prikazujejo nekdanjo povezanost in odvisnost človeka od narave. Naravne danosti tukaj nudijo lepo možnost za poučevanje mladine o naravi v naravi in spoznavanje kulturnega izročila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!