Kupil omaro za 200 evrov in v njej našel skriti prostor. V njem pa bogastvo

Pred letom dni je Mauro Benzoni iz italijanskega mesta Crema na spletu kupil rabljeno omaro za 200 evrov.

Skoraj leto dni je kos pohištva pustil v svoji podeželski hiši, nato pa se je odločil, da ga bo prenovil.

Na svoje veliko presenečenje je ob prenovi ugotovil, da ima omara dvojno dno. A ne le to. V njem je našel kup papirja.

"Sprva sem mislil, da gre za nepomembne papirje in jih skoraj zavrgel," je kasneje povedal za časnik Corriere della Sera.

Potem mu je prijatelj, finančnik, svetoval, naj se o papirjih pozanima, preden jih vrže stran.

Izkazalo se je, da so papirji poštne obveznice, izdane leta 1992 in 1994 v skupni vrednosti 18 milijonov nekdanjih lir. Z obrestmi vred naj bi danes znašale približno 190.000 evrov.

V času, ko so bile izdane, so bile zaradi precejšnje inflacije in visokih obrestnih mer ene najvarnejših naložb v dolgoročno varčevanje.

Varčevalne obveznice so se glasile na Carla in Francesco De Martino, ki ju Mauro ni poznal.

Čeprav bi ga morda zamikalo, pa najditelj obveznic, za katere se je izkazalo, da veljajo do leta 2032, ne bi mogel unovčiti.

To lahko storijo le upravičenci, katerih ime je napisano na obveznicah oziroma njihovi pravni dediči.

Dediči morda sploh ne vedo za zapuščino

Mauro se je tako odločil, da bo poiskal Carla in Francesco ali njune sorodnike.

Najprej je poskusil ugotoviti, kdo je bil prejšnji lastnik omare. A ni mogel vzpostaviti stika z osebo, ki mu je omaro prodala.

Zato se je obrnil na odvetniško pisarno, vse skupaj pa prijavil tudi policiji, kot veleva zakon.

Pri iskanju podatkov o lastnikih obveznic je ugotovil, da gre za brata in sestro, rojena leta 1907 in 1911, kar pomeni, da sta skoraj zagotovo že pokojna.

A so na obveznicah zapisana tudi imena dedičev, ki naj bi imeli enake pravice do unovčenja sredstev.

Zato zdaj Mauro javno išče dediče. Ti so – vsaj po dokumentih – razpršeni po vsej Lombardiji, in možno je, da sploh ne vedo, da jim pripada del te zapuščine.

Delež pa bo v primeru, če najde upravičene dediščine, dobil tudi Mauro.

Po italijanski zakonodaji ima najditelj izgubljenega premoženja pravico do desetine njegove vrednosti. To pomeni, da bi mu pripadlo približno 19.000 evrov kot nagrada.

Časa ima, kot rečeno, do leta 2032. Po tem bodo obveznice propadle.