Melodiji, ki ju pozna vsak: ali veste, kako ju pravilno uporabiti?

Če bi naključne mimoidoče vprašali, ali poznajo poročno koračnico, bi verjetno skoraj vsi pokimali. Če pa bi jih vprašali še, ali jo lahko zapojejo, bi najverjetneje dobili dve različici.

Mnogi namreč ne vedo, da v resnici obstajata dve glasbeni deli, ki vsaj v zahodnem svetu predstavljata nekakšen simbol tradicionalnega poročnega obreda, prav tako mnogi pa ju med seboj zamenjujejo.

A tako ena kot druga sta po zgodovini, namenu in glasbenem značaju precej različni.

Proslavila ju je poroka britanske princese

Nobena od njiju prvotno ni bila namenjena za poroke, obe pa sta postali skoraj standardna glasbena spremljava obreda zaradi istega dogodka – poroke britanske princese Viktorije s pruskim princem Friderikom Viljemom leta 1857.

Obe sta delo nemških skladateljev.

Kraljica Viktorija in njena najstarejša hči, princesa Viktorija, namreč izhajata iz nemške vladarske hiše Hanovrskih, ki je vladala Britaniji od leta 1714 in je v tistih časih bila še vedno močno navezana na nemško kulturo.

Eno je leta 1850 napisal skladatelj Richard Wagner, drugo pa leta 1842 skladatelj Felix Mendelssohn.

"Nevesta prihaja"

Wagner je svojo skladbo napisal kot del opere Lohengrin in je v osnovi zborovska skladba. V originalu je del prizora, kjer nevesta Elsa stopa k oltarju skupaj z Lohengrinom, skrivnostnim vitezom, ki prihaja iz čarobnega sveta, pesem pa prepevajo njene družice.

Opera sama je precej temačna, kot skoraj vsa Wagnerjeva glasbena dela, a del, ki je postal glasbena spremljava porok, je precej bolj nežen, a še vedno svečan.

Princesa Viktorija jo je izbrala za svoj prihod z ženinom do oltarja in ta vloga - torej spremljava ob prihodu neveste v prostor za ceremonijo - je običajna še danes.

V anglosaškem svetu melodijo imenujejo tudi "Nevesta prihaja" ("Here Comes The Bride") in tako že z imenom povedo, kakšno vlogo ima pri obredu.

Danes jo na porokah izvajajo samo v glasbeni verziji, običajno na orglah.

V posnetku spodaj lahko poslušate originalno, zborovsko izvedbo.

"Poročna koračnica"

Drugo skladbo je leta 1842 napisal nemški skladatelj Felix Mendelssohn kot del glasbene spremljave za predstavo Shakespearjeve komedije Sen kresne noči.

Prva znana uporaba Mendelssohnove skladbe na poroki sicer sega že v leto 1847, ko sta se v cerkvi sv. Petra v Tivertonu v Angliji poročila Dorothy Carew in Tom Daniel, izvedel pa jo je lokalni organist Samuel Reay.

Princesa Viktorija je, tako kot njena mama, kraljica Viktorija, imela zelo rada Mendelssohnovo glasbo, saj jima je skladatelj večkrat igral med svojimi obiski v Britaniji.

Izbrala jo je kot izhodno koračnico, torej ob odhodu od oltarja in kot tako jo uporabljajo tudi danes. Nadeli pa so ji preprosto ime "Poročna koračnica".

V orkestralni izvedbi jo lahko poslušate v spodnjem videoposnetku.