Menu Item
Tik pred tekmo leta, ki jo je čakala vsa Slovenija, smo se pogovarjali z mamo Luke Dončića Mirjam Poterbin. "V ekipi ni nobenih 'egov', gre za same fante dobrega srca, kar se pozna na parketu," nam je povedala.
Vsi smo v pričakovanju polfinalnega obračuna s Francijo. Kdaj vam po navadi začnejo “delati živci” pred tako pomembno tekmo?
Moram reči, da sem bila pred to tekmo prvič živčna že malo prej, po navadi se to začne tik pred tekmo. Tokrat sem bila živčna že včeraj zvečer, pravzaprav sem vso noč slabo spala.
Preberite še:
Kako se za vas razlikuje gledanje pomembne tekme Dallasa in tekme reprezentance? V obeh primerih seveda igra vaš sin.
Živčna sem pred vsako tekmo, ker gre, tako kot ste rekli, za mojega sina. Nervozna sem bila tudi, ko je igral kot fantek. A igranje za reprezentanco, posebej v boju za odličja, je tudi zame nekaj posebnega, ker le gre za mojo državo, in tako kot preostala Slovenija vsako tekmo spremljam s srcem. Mogoče je prisotne kanček več nervoze.
Luka je vaš sin, ampak je hkrati tudi eden največjih športnih zvezdnikov na svetu. Ali kdaj nastopijo trenutki, ko ga ne vidite samo kot svojega otroka, in vas zadene, koliko pomeni številnim športnim navdušencem? Kdaj to najbolj občutite?
Večinoma sina vidim tako – kot svojega sina. Tudi na tekmah ga spremljam kot mama. Se pa zagotovo tega včasih zavem, najbolj mi je toplo pri srcu, ko vidim, da otroci želijo biti kot moj sin. To mi veliko pomeni in takrat se zavem veličine, ki jo daje tudi mlajšim otrokom.
Ob spremljanju košarkarske reprezentance na olimpijskih igrah se veliko govori o tem, kakšna kemija je nastala v ekipi. To je opaziti navzven, tudi fantje sami povejo, da se odlično razumejo. Vi pa imate verjetno vpogled v to, kako je ta kemija nastala.
Rekla bi, da gre za to, da je večina fantov skupaj igrala že na evropskem prvenstvu leta 2017. Že takrat se je ustvarila ta kemija. Vsi so pripravljeni pustiti svoje srce na igrišču, vsak med njimi ve, kakšna je njegova vloga. V ekipi ni nobenih “egov”, kar se mi zdi zelo pomembno. Pomagajo drug drugemu.
Tu je tudi razlika v igranju za klub in igranju za državo, ker fantje govorijo isti jezik in je verjetno tudi zato veliko lažje. Gre za same fante dobrega srca, kar se pozna na parketu.
Na OI je veliko praznino pustila odsotnost navijačev. Na EP v Carigradu smo lahko reprezentanco podpirali tudi v živo, zdaj pa se ta podpora bolj kaže prek družbenih omrežij. Jo fantje kljub temu, da bivajo v mehurčku, čutijo, vedo, kako Slovenija diha z njimi?
Prepričana sem, da fantje to zelo zelo dobro vedo. Vedo, da jih danes gleda vsa Slovenija, govori se, da bodo ob 13. uri tudi delodajalci prekinili delo. Vsekakor bi za njih bilo precej drugače, če bi navijači lahko bili v dvorani, ampak kljub temu sem prepričana, da vedo, da jih bomo danes vsi spremljali.
Koliko so igralci lahko v stiku z družinami?
Internet nam seveda omogoča zadostno komunikacijo, ampak mislim, da so fantje osredotočeni na tekme. Zdi se mi fino, da se družijo med sabo in nimajo toliko stika z zunanjim svetom. Z Luko se slišim predvsem prek SMS-sporočil, vedno mu zaželim srečo pred tekmo in mu po tekmi čestitam.
Vsi si za danes želimo isto, ampak kaj pričakujete od tekme? In kje jo boste spremljali?
Tekmo bom spremljala doma, v mirnem okolju, ker bo tekma že sama po sebi dovolj živčna. Vsi vemo, da je reprezentanca Francije zelo kakovostna, predvsem na center pozicijah, saj ima Rudyja Goberta in še druge dobre igralce. Prepričana pa sem, da so naši fantje zelo borbeni, ko pa k temu dodaš še vse znanje, ki ga imajo, mislim, da se nimamo česa bati.
Tekma bo zagotovo zelo težka, ampak naši fantje so dokazali, da proti težkim nasprotnikom igrajo še bolje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!