Na Marsu padel rekord: nihče še ni prevozil tako daleč

Na Zemlji 45 kilometrov za avtomobil ne predstavlja omembe vredne razdalje. Na Marsu pa je tolikšna pot dovolj za zgodovinski rekord.

Nasino šestkolesno raziskovalno vozilo, rover Perseverance, je namreč 11. oktobra preseglo doslej največjo razdaljo, ki jo je na kakšnem drugem nebesnem telesu prevozilo katerokoli vozilo.

Kot poroča ameriška revija Popular Science, je Perseverance po dobrih petih letih raziskovanja Marsa prevozil 45,22 kilometra.

Tako je presegel rekord svojega predhodnika Opportunity, ki je v skoraj 15 letih delovanja prevozil 45,16 kilometra. Rekord je padel na 2006. marsovski dan njegove odprave, ko je robot prevozil dodatnih 91 metrov.

Robot, ki sam izbira pot

Dosežek je še toliko bolj zanimiv, ker Perseverance večine poti ni prevozil pod neposrednim nadzorom ljudi.

Opremljen je namreč z naprednim sistemom avtonomne navigacije AutoNav, ki mu omogoča samostojno premikanje po zahtevnem marsovskem površju.

Sistem med vožnjo s kamerami opazuje okolico, izdeluje tridimenzionalni zemljevid terena, prepoznava ovire in izbira najvarnejšo pot med točkami, ki jih določijo strokovnjaki na Zemlji.

Tako se lahko rover izogiba skalam, luknjam in nevarnim območjem, ne da bi moral za vsak premik čakati na navodila.

Po podatkih Nase je Perseverance več kot 90 odstotkov celotne poti prevozil s pomočjo sistema AutoNav.

Njegova predhodnika Opportunity in Spirit sta podobno tehnologijo uporabljala le na približno petih odstotkih poti.

Napredek je osupljiv tudi pri količini podatkov, ki jih robot uporablja za orientacijo.

Medtem ko je prvi Nasin marsovski rover Sojourner, ki je na Marsu pristal leta 1997, okolico ocenjeval s pomočjo 20 merilnih točk, jih Perseverance pri vsakem pregledu terena obdela kar 600.000.

Zahvaljujoč tej tehnologiji lahko v enem marsovskem dnevu prevozi tudi do 412 metrov.

Prehitel je tudi vozila na Luni

Perseverance ni podrl zgolj marsovskega rekorda. Kot navaja Nasa, je že pred tem presegel razdaljo 35,7 kilometra, ki sta jo leta 1972 z lunarnim vozilom med odpravo Apollo 17 prevozila astronavta Eugene Cernan in Harrison Schmitt, ter 39 kilometrov, kolikor je leta 1973 na Luni prevozil sovjetski robot Lunohod 2.

"V čast mi je sodelovati pri projektu Perseverance v času, ko je tehnologija tako napredovala, da so takšne vožnje postale nekaj običajnega," je ob rekordu povedal Steven Lee, vodja projektov Perseverance in Curiosity v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL).

Dodal je, da je prvotni načrt odprave predvideval največ približno 20 kilometrov vožnje.

Ker vsi sistemi za premikanje še vedno brezhibno delujejo, pričakujejo, da bo rover svoj rekord povečeval še vrsto let.

Po sledeh morebitnega življenja

Perseverance od februarja 2021 raziskuje območje kraterja Jezero, kjer je nekoč obstajalo jezero z rečno delto.

Znanstveniki domnevajo, da bi lahko tamkajšnje kamnine ohranile sledi nekdanjega mikrobnega življenja.

Rover je doslej zbral 29 vzorcev kamnin in površinskega materiala, ki bi jih znanstveniki v prihodnosti radi pripeljali na Zemljo in podrobneje analizirali.

Trenutno raziskuje območje ob zahodnem robu kraterja, kjer so nekatere kamnine stare približno štiri milijarde let.

Takšne kamnine so na Zemlji precej redkejše, saj je velik del površja v milijardah let preoblikovala tektonika plošč.

Znanstveniki na območju, imenovanem Idubi, upajo tudi na odkritje sledov starodavnih hidrotermalnih sistemov, v katerih je vroča voda krožila skozi kamnine. Takšno okolje bi lahko bilo nekoč primerno za življenje.

Roverjeve poti še ni konec

Nasa je oktobra letos odobrila prvo podaljšanje odprave Perseverance, ki naj bi trajala približno do konca leta 2028.

Prihodnost raziskovanja Marsa pa ni odvisna samo od vzdržljivosti roverja, temveč tudi od njegove vse večje samostojnosti.

Kot je pojasnil Mark Maimone, namestnik vodje skupine za robotske operacije, nove programske izboljšave omogočajo, da Perseverance med vožnjo manj zavija in svoj položaj preverja tudi s pomočjo orbitalnih zemljevidov.

Naslednji izziv je sončna svetloba.

Njeno bleščanje namreč moti navigacijske kamere, zato mora rover pri vožnji proti Soncu pogosto končati delo že sredi popoldneva.

Če bodo inženirji to težavo odpravili, bodo lahko prihodnja marsovska vozila vsak dan raziskovala še dlje.