Odkrili najstarejšo ladijsko razbitino na svetu, po morju je plula že v času gradnje piramid v Gizi

Arheologi so ob turški obali odkrili najstarejšo ladijsko razbitino na svetu, poroča britanski BBC. Njeno starost so ocenili na 4.400 do 4.700 let, kar jo uvršča v obdobje zgodnje bronaste dobe, približno v čas, ko so gradili Veliko piramido v Gizi.

Lesena konstrukcija ladje se sicer ni ohranila, vendar pa so na morskem dnu našli keramične posode za shranjevanje, ki jih je prevažala. Presenetljivo je, da so v nekaterih še vedno ohranjene sledi njihove nekdanje vsebine.

Arheologi ocenjujejo, da je bila ladja dolga približno deset metrov in je šlo za trgovsko plovilo, ki je prevažalo tovor po Sredozemskem morju. "Ladijska razbitina je kot časovna kapsula na morskem dnu," je po poročanju BBC dejal profesor Hakan Öniz s turške univerze Akdeniz, ki je vodil odpravo Sredozemskega arheološkega združenja.

Razbitina leži blizu obale otoka Kekova v turški provinci Antalya. Arheološke najdbe so bile raztresene po podvodnem pobočju, le 30 metrov pod morsko gladino. Raziskovalci so med drugim našli tri velika kamnita sidra in več kot 30 keramičnih amfor.

Plovba na območju otoka je bila nevarna

Ker se leseni deli ladje niso ohranili, njene starosti ni bilo mogoče določiti z metodami, kot je radiokarbonsko datiranje, pri katerem merijo vsebnost določene oblike ogljika v organskih materialih. Zato so se arheologi osredotočili na amfore in analizirali njihovo obliko.

Ker so se slogi lončarskih izdelkov skozi zgodovino spreminjali, je mogoče posamezne oblike in načine izdelave povezati z določenimi zgodovinskimi obdobji. Keramične posode, najdene pri Kekovi, imajo značilno obliko z dvema ročajema, izbočenim obročem na sredini in ravnim dnom. Öniz je pojasnil, da se njihova oblika ujema z amforami, odkritimi v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, za katere je znano, da so stare od 4.400 do 4.700 let.

"Na podlagi primerjave tehnik okraševanja lahko z gotovostjo trdimo, da razbitina izvira iz zgodnje bronaste dobe. O tem smo stoodstotno prepričani," je po poročanju britanskega medija pojasnil Öniz.

Razbitina in njen tovor naj bi razkrivala tudi podrobnosti o trgovanju v antičnem svetu. Arheologi namreč menijo, da je ladja svojo pot začela nekje ob vzhodni obali Sredozemskega morja. Domnevajo, da je prevažala blago bodisi v starodavno mesto Troja na območju današnje severozahodne Turčije bodisi na Kreto, kjer so živeli pripadniki minojske civilizacije.

Plovba je bila zlasti na območju otoka Kekova nevarna, saj so tam močni morski tokovi in vetrovi povzročili brodolom številnih ladij. Na tem območju namreč leži več sto ladijskih razbitin, Sredozemsko arheološko združenje pa je specializirano za njihovo odkrivanje in proučevanje.

Odkritje pri Kekovi se je tako uvrstilo na prvo mesto med najstarejšimi znanimi ladijskimi razbitinami na svetu. Doslej je ta naziv pripadal razbitini, odkriti ob obali otoka Dokos na jugu Grčije, ki je stara približno 4.200 let. Najstarejšo znano ladijsko razbitino, pri kateri so se ohranili tudi deli lesene konstrukcije, pa so odkrili v Črnem morju ob bolgarski obali. Njena starost je ocenjena na približno 2.400 let, piše BBC.