Napoved iz leta 1960: Konec sveta prihaja čez manj kot mesec dni

Človeštvo naj bi 13. novembra 2026 doseglo neskončnost.

Tako so pred 66 leti izračunali trije znanstveniki, ki so svojo napoved objavili leta 1960 v ugledni znanstveni reviji Science. Pod raziskavo z naslovom Sodni dan: petek, 13. novembra 2026 so se podpisali fizik Heinz von Foerster, Patricia Mora in Lawrence Amiot.

Njihova napoved je izhajala iz matematičnega modela rasti prebivalstva.

Znanstveniki so zbrali 24 ocen svetovnega prebivalstva iz približno dveh tisočletij in poiskali matematično enačbo, ki je najbolje opisovala njegovo rast. Ugotovili so, da prebivalstvo ni naraščalo zgolj eksponentno, ampak še hitreje.

Osnova njihovega razmišljanja je bila posebnost človeške vrste.

Pri živalih rast populacije praviloma omejujejo hrana, življenjski prostor in drugi dejavniki. Ljudje pa lahko s sodelovanjem, znanjem in tehnološkim napredkom te omejitve premikamo.

Več ljudi pomeni več potencialnih inovatorjev, njihove inovacije pa omogočajo preživetje še več ljudi.

Če bi se takšna rast nadaljevala nespremenjeno, bi krivulja po njihovem modelu 13. novembra 2026 dosegla matematično neskončnost.

Ubila nas ne bi lakota, ampak bi se medsebojno "speštali"

Datum je bil torej posledica podaljševanja preteklih trendov v prihodnost, ne pa napoved kakšnega konkretnega dogodka, ki bi uničil človeštvo.

Raziskovalci so svojo ugotovitev pospremili s črnogledo mislijo, da naši daljni potomci ne bodo umrli od lakote, ampak jih bo množica ljudi preprosto stisnila do smrti.

Danes vemo, da so se znanstveniki zmotili in tudi zakaj.

Zato, če imate za ta dan kakšne načrte, jih zaenkrat še ni treba spreminjati.

Izjemno malo je namreč verjetno, da se bo trenutno število ljudi na našem planetu, ki ga ocenjujejo na okoli 8,3 milijarde, v enem mesecu povzpelo do neskončnosti.

Kje so se znanstveniki zmotili?

Pravzaprav so znanstveniki precej dobro opisali preteklo rast prebivalstva. Težava je bila v predpostavki, da se bo ta nadaljevala po istem vzorcu.

Kot je za revijo Popular Science pojasnil matematični biolog Joel Cohen, je von Foerster pravilno razumel dotedanjo demografsko sliko, vendar je to bilo ravno v trenutku, ko se je ta začela spreminjati.

Velik del eksplozivne rasti prebivalstva v 20. stoletju namreč ni bil posledica vse večjega števila rojstev, ampak zmanjševanja umrljivosti.

Zaradi napredka medicine, higiene, prehrane in javnega zdravstva je preživelo bistveno več otrok, ljudje pa so živeli dlje.

Toda takšno izboljševanje ne more trajati v nedogled.

Hkrati so urbanizacija, izobraževanje, dostopnost kontracepcije in družbene spremembe prispevali k zmanjševanju rodnosti. Svetovna rast prebivalstva se je zato začela upočasnjevati.

Matematični model je odpovedal, ker ni upošteval, da se lahko spremenijo pravila, po katerih se je prebivalstvo povečevalo.

Kaj kažejo trenutne projekcije?

Danes se demografi ne sprašujejo več predvsem, kako preprečiti neskončno rast, ampak predvsem, kdaj bo število svetovnega prebivalstva doseglo vrh in začelo upadati.

Njihove projekcije se nekoliko razlikujejo.

Po projekciji Združenih narodov World Population Prospects 2024 naj bi svetovno prebivalstvo sredi osemdesetih let tega stoletja doseglo približno 10,3 milijarde ljudi, nato pa do leta 2100 upadlo na okoli 10,2 milijarde.

Raziskovalci Wittgensteinovega centra in Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA) v projekcijah, posodobljenih leta 2023 in predstavljenih leta 2024, predvidevajo nekoliko zgodnejši vrh: okoli leta 2080, ko naj bi nas bilo 10,13 milijarde. Do konca stoletja naj bi prebivalstvo upadlo na 9,88 milijarde.

Še izrazitejši upad je predvidela raziskovalna skupina IHME v študiji, objavljeni leta 2020 v reviji The Lancet. Po njenem referenčnem scenariju bi prebivalstvo doseglo vrh že leta 2064, pri 9,73 milijarde, leta 2100 pa bi nas bilo približno 8,79 milijarde.

Razlike izvirajo predvsem iz različnih predpostavk o prihodnji rodnosti, umrljivosti in družbenem razvoju.

Nobena od teh projekcij pa ni gotova napoved prihodnosti.

Od strahu pred množico do skrbi zaradi praznih zibelk

Po podatkih Združenih narodov je leta 2024 povprečna svetovna rodnost znašala približno 2,3 otroka na žensko, kar je občutno manj kot pred nekaj desetletji.

V številnih državah je že pod ravnjo, potrebno za dolgoročno obnavljanje prebivalstva brez priseljevanja.

To odpira drugačna vprašanja: kako bodo družbe in države z vse več starejšimi in razmeroma manj delovno aktivnimi prebivalci zagotavljale pokojnine, zdravstveno oskrbo, gospodarski razvoj in blaginjo?

Zgodba o petku, 13. novembru 2026, je zato predvsem opomin o mejah napovedovanja pa tudi o novih problemih, ki čakajo morda že nas, skoraj zagotovo pa naše otroke in vnuke in ki bi jih morali nasloviti in začeti reševati že danes. Razen seveda, če nam je vseeno.