Nasa priznava: Na nas preži tisoče asteroidov "uničevalcev", a ne vemo, kje so

V vesolju obstaja vsaj 15.000 asteroidov, "ubijalcev mest", za katere sploh ne vemo, kje so. In trenutno nimamo nobene obrambe proti njim.
Vodja Nasine planetarne obrambe je razkrila, kaj ji ponoči ne da miru – več deset tisoč asteroidov "uničevalcev mest", ki ostajajo neodkriti.
Dr. Kelly Fast, ki vodi prizadevanja za odkrivanje in spremljanje Zemlji bližnjih objektov (angleško: Near Earth Objects/NEO), kot so asteroidi in kometi, je dejala, da še vedno iščejo približno 15.000 srednje velikih nebesnih teles, ki bi lahko predstavljala grožnjo za naš planet, piše britanski Mail Online.
Gre za tako imenovane uničevalce mest, ki so opredeljeni kot telesa s premerom najmanj 140 metrov.
Čeprav trk z enim od teh najverjetneje ne bi uničil planeta, bi lahko povzročil "resno regionalno škodo", je dejala Fast na konferenci Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS) v Phoenixu.
Izkazalo pa se je, da Zemlja še vedno nima načina, kako tak trk z asteroidom, ki bi bil usmerjen neposredno proti našemu planetu, preprečiti ali se mu izogniti.

"Nimamo plovila, ki bi bilo pripravljeno, če se pojavi grožnja"
Leta 2022 je NASA namerno poslala vesoljsko plovilo Dart 6,8 milijona milj daleč v vesolje, kjer je s hitrostjo 22.500 kilometrov na uro trčilo v majhen asteroid Dimorfos, da bi spremenilo njegovo tirnico.
Misijo so razglasili za uspeh, saj je tlakovala pot obrambi našega planeta z odrivanjem prihajajočih asteroidov z njihove začrtane poti proti Zemlji.
Toda dr. Nancy Chabot, planetarna znanstvenica z Univerze Johns Hopkins, ki je vodila to misijo, je opozorila: "Dart je bil izjemen prikaz zmogljivosti. A nimamo novega plovila, ki bi že čakal pripravljen, če bi se pojavila grožnja in bi ga morali uporabiti."
Ob tem je omenila asteroid 2024 YR4 s premerom do 90 metrov, za katerega so lani ocenili, da ima 3,2-odstotno možnost trka z Zemljo leta 2032, o čemer smo poročali tudi mi.
Pozneje so to verjetnost znižali na nič, kar pomeni, da obrambni ukrepi niso bili potrebni.
"Če bi bil objekt, kot je YR4, dejansko usmerjen proti Zemlji, trenutno ne bi imeli načina, kako ga aktivno preusmeriti," je rekla in dodala: "Na to grožnjo bi se lahko pripravili. A ne vidim, da bi se v to vlagalo."

Doslej zaznanih le okoli 40 odstotkov "uničevalcev mest"
Med razpravo je dr. Fast pojasnila, da je veliko lažje odkriti in spremljati največje asteroide, s premerom več kot kilometer.
Ocenjujejo pa, da je bilo doslej zaznanih le 40 odstotkov srednje velikih asteroidov, kar pomeni, da strokovnjaki ne vedo, kje se nahajajo tisoči med njimi.
Na vprašanje, kaj ji ponoči ne da spati, je odgovorila: "Pravzaprav so to asteroidi, za katere sploh ne vemo."
Medtem ko nas veliki asteroidi ne skrbijo toliko, ker vemo, kje so, pa nas ves čas zadevajo manjši objekti, zaradi katerih pa tudi nismo posebej zaskrbljeni.
"Skrbijo nas tisti vmes, ki bi lahko povzročili regionalno škodo. Morda ne bi imeli globalnih posledic, a bi lahko povzročili resno opustošenje. In ne vemo, kje so vsi. To ni nekaj, kar bi lahko odkrili, četudi bi imeli najboljši teleskop na svetu," je dejala dr. Fast.

Gradijo vesoljski teleskop za iskanje nevarnih objektov
Zato je ameriški kongres Nasi naložil, naj odkrije več kot 90 odstotkov Zemlji bližnjih objektov s premerom nad 140 metrov.
Da bi to dosegla, agencija gradi vesoljski teleskop, katerega namen je, da v desetletju odkrije večino Zemlji bližnjih asteroidov in kometov.
Izstrelitev misije NEO Surveyor je predvidena za prihodnje leto.
Teleskop bo sposoben zaznati tako svetle kot temne asteroide, ki jih je najtežje odkriti.
"Prečesavamo nebo, da bi našli asteroide, preden oni najdejo nas, in jih odkrili, še preden nas zadenejo," je sklenila dr. Fast.
Kakšne so potencialne metode za odvrnitev nevarnih asteroidov?
Vsaj v teoriji obstaja več načinov, kako bi ljudje lahko preprečili trg nevarnega objekta iz vesolja, ki bi na našem planetu lahko povzročil opustošenje.
Neposreden trk, kot je bil misija DART, je le doslej edina metoda, ki so jo preizkusili tudi v praksi. V teoriji – in z dovolj časa na voljo – pa jih obstaja še nekaj.
Več zaporednih trkov
To je metoda, pri kateri bi v nebesno telo izstrelili več izstrelkov, ki bi z manjšimi trki spremenili njegovo tirnico. To možnost so doslej preučevali le s simulacijami.
Jedrska možnost
Druga zamisel, preprosto imenovana "nuke" (jedrska eksplozija), predvideva detonacijo jedrskega eksploziva v bližini asteroida.
O tem, da se zanjo ogreva vse več znanstvenikov, smo pisali pred kratkim v članku "Bi lahko asteroid, ki grozi Luni, razstrelili z atomsko bombo?".
Odklon z ionskim curkom
To je brezkontaktna metoda, pri kateri vesoljsko plovilo lebdi v bližini asteroida in vanj usmerja curek visokoenergijskih ionov, s čimer ustvarja neprekinjeno, nežno silo za postopno spremembo njegove tirnice.
Gravitacijski vlačilec
Tudi ta metoda ne vključuje kontakta plovila s telesom. Namesto tega plovilo kroži okoli njega ali lebdi v njegovi bližini ter ohranja stalno, majhno in stabilno razdaljo.
Medsebojna gravitacijska privlačnost asteroid vleče proti plovilu, in ker to neprestano vzdržuje enako oddaljenost, se tirnica asteroida postopoma spremeni.
Toda glede na to, da bomo verjetno imeli na voljo malo časa od takrat, ko bomo opazili, da je NEO na poti proti Zemlji, do izgradnje obrambe, kinetični udar, kot je bil DART, zagotovo najpreprostejša tehnologija za uporabo, piše portal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje