Nimate sreče v ljubezni? Morda so krivi tudi vaši geni

Podedovani geni lahko vplivajo na to, ali pri posamezniku obstaja večja verjetnost, da se bo razšel s partnerjem, ali pa bo zveza obstala, piše portal Mail Online.

To so v obsežni raziskavi ugotovili norveški raziskovalci, ki so analizirali DNK več tisoč udeležencev norveške kohortne študije "Norveška mati, oče in otrok", ene največjih raziskav družinskega zdravja na svetu.

Raziskovalci niso iskali enega samega gena, ki bi bil odgovoren za težave v partnerskih odnosih, pač pa so preučevali tako imenovane poligenske rezultate, ki združujejo učinke tisočev genetskih različic, povezanih z različnimi lastnostmi.

Ugotovili so, da so posamezniki z večjo genetsko nagnjenostjo k višji izobrazbi, boljšemu subjektivnemu počutju in poznejšemu rojstvu prvega otroka imeli manj možnosti, da bi se njihova partnerska zveza končala z razhodom.

Po drugi strani pa je bila pri posameznikih z večjo genetsko nagnjenostjo h kajenju in zgodnejšemu začetku spolnega življenja verjetnost razpada zveze nekoliko večja.

Genetika je le majhen del "neuspeha v ljubezni"

Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ugotovitev nikakor ne gre razumeti tako, da so partnerski odnosi vnaprej določeni z biologijo.

Genetske nagnjenosti le nekoliko vplivajo na verjetnost določenih življenjskih izidov. Na stabilnost partnerskih odnosov še vedno odločilno vplivajo številni okoljski, osebni in družbeni dejavniki.

"Naša usoda ni zapisana v genih. Če bi bila partnerska zveza sestavljanka, bi genetika predstavljala le nekaj koščkov, ki lahko vplivajo na tveganje za razhod," je dejala vodja raziskave, sociologinja Ruth Eva Jørgensen z univerze v Oslu, ki je raziskavo objavila v svoji doktorski dizertaciji.

"Geni prispevajo k temu, da smo si ljudje različni, vendar delujejo skupaj z našimi življenjskimi izkušnjami, okoljem, partnerjem in vsem drugim, kar se nam zgodi v življenju," je povedala.

"Prav seštevek teh dejavnikov lahko pomeni, da imamo nekateri nekoliko večjo, drugi pa nekoliko manjšo verjetnost, da bomo zapustili partnerja."

Uspeh partnerskega odnosa je bolj odvisen od drugih dejavnikov

Eno bolj presenetljivih odkritij je bilo, da so imeli ljudje z večjo genetsko nagnjenostjo k nevroticizmu nekoliko manjšo verjetnost za razpad partnerske zveze.

"Lahko bi pričakovali, da bi nevroticizem povečal tveganje za razhod," je dejala Jørgensen. "Po drugi strani pa ljudje, ki so nekoliko bolj tesnobni in ranljivi, morda bolj potrebujejo občutek varnosti, ki ga zagotavlja partnerski odnos."

Raziskovalci ocenjujejo, da običajne genetske različice pojasnijo približno devet odstotkov razlik v verjetnosti razpada partnerske zveze pri ženskah in približno tri odstotke pri moških.

Ugotovitve tako kažejo, da lahko geni sicer nekoliko prevesijo tehtnico v eno ali drugo smer, vendar je uspeh partnerskega odnosa še vedno predvsem odvisen od odločitev posameznikov, izbire partnerja in življenja, ki ga zgradita skupaj.