Stanovanje vredno več, denarja v žepu pa ni. Vseeno bi to lahko vplivalo na socialne transferje

Razmere na nepremičninskem trgu v zadnjih letih kažejo, da cene nepremičnin v državi vztrajno rastejo. Kljub dvigu ocenjenih vrednosti nepremičnin pa to ne pomeni, da so lastniki teh nepremičnin premožnejši oziroma bogatejši. Spomnimo, da je Geodetska uprava RS (GURS) sredi maja 2025 objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, marsikateri lastnik nepremičnine pa je bil presenečen nad tem, da je vrednost njegove nepremičnine precej narasla.

Čeprav so se nekateri lastniki takšnih ocen razveselili, predvsem z vidika donosnejše prodaje nepremičnine, pa bi na drugi strani višje ocenjene vrednosti nepremičnin lahko povzročile težave posameznikom in družinam, upravičenim do pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo (CSD) namreč pri presojanju upravičenosti do dodeljevanja socialnih transferjev in njihove višine, kot so otroški dodatki, državne štipendije, denarna socialna pomoč, znižano plačilo vrtca namreč upoštevajo celotni materialni položaj prosilca, vključno z vrednostjo nepremičninskega premoženja.

Konec julija letos se bo namreč izteklo zakonsko določeno prehodno obdobje, ki je centrom doslej strogo nalagalo, da pri izračunih premoženja uporabljajo izključno stare, zamrznjene vrednosti nepremičnin iz leta 2020. Če država ne bo hitro ukrepala, bodo CSD pri izdajanju odločb z avgustom avtomatsko začeli upoštevati nove, občutno višje uradne vrednosti.

Posledice takšnega preskoka bi bile za marsikoga zelo konkretne. Sistem bi upravičence do socialnih transferjev obravnaval kot premožnejše zgolj na podlagi višje ocenjene vrednosti njihovih nepremičnin v državnih evidencah, čeprav se njihovo premoženje dejansko ni povečalo. Družine v podedovanih stanovanjih bi se tako lahko čez noč znašle v višjih plačnih razredih za vrtec ali ostale brez državnih štipendij, upokojenci v večjih hišah ali stanovanjih pa bi lahko ostali brez nujnega varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči.

Katere nepremičnine se štejejo v premoženje?

Centri za socialno delo se torej pri odločanju o tem, ali je posameznik oziroma družina upravičena do prej omenjenih socialnih transferjev, zanašajo na določila zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

Zakon v 17. in 18. členu natančno razmejuje, katere nepremičnine vplivajo na socialni status prosilca. ZUPJS v 18. členu izrecno določa, da se v premoženje ne upošteva "stanovanje oziroma stanovanjska hiša, v kateri posameznik ali družina dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja". Vse morebitne ostale dodatne nepremičnine – podedovani deleži, kmetijska zemljišča, vikendi, hiše in stanovanja – pa se pri izračunu premoženja upoštevajo.

To premoženje centri za socialno delo nato po vnaprej določeni formuli pretvorijo v tako imenovani fiktivni dohodek, ki se prišteje k dejanskim prihodkom družine in lahko prosilce izloči iz možnosti za socialne transferje.

Obstajajo tudi izjeme

Zakonodaja med drugim ločuje med letnimi in mesečnimi pravicami iz javnih sredstev. Pri letnih pravicah – otroški dodatek, državna štipendija in znižano plačilo vrtca – se nepremično premoženje, ki presega zakonsko določeno mejo (dobrih 24.000 evrov), pretvori v omenjeni fiktivni dohodek. Strožja pa so pravila pri mesečnih pravicah, kot sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, kjer preveliko premoženje pomeni izgubo pravice. Za ti dve pravici je v zakonodaji varovalka, in sicer da se nepremičnina, v kateri oseba dejansko biva in ima tam stalno prebivališče, ne upošteva kot premoženje do vrednosti 120.000 evrov.

Med izjemami, ki se ne upoštevajo v premoženje, so v ZUPJS navedeni še poslovni prostori za pridobivanje dohodka iz naslova dejavnosti, določena kmetijska in gozdna zemljišča, ki že prinašajo obdavčljiv katastrski dohodek, ali pa jih lastniki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne morejo več obdelovati.

Sistem socialnih transferjev sam po sebi ne ocenjuje, koliko je določena nepremičnina vredna na trgu. ZUPJS v 19. členu centrom za socialno delo izrecno nalaga, da morajo kot vrednost nepremičnine vzeti podatek iz uradnih evidenc. Zakon določa, da se upošteva "posplošena vrednost, ugotovljena po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin".

Da bi preprečila nenaden izpad upravičencev iz socialnega sistema zaradi rasti cen na nepremičninskem trgu, je država v zakonodajo vnesla varovalko. Gre za prehodno določbo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin iz leta 2024 (ZMVN-1C), ki v 18. členu pravi: "V obdobju od dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja (...) do vključno 31. julija 2026 se v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu Geodetske uprave Republike Slovenije pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020."

V pripravi novela zakona, ki bi zamaknila začetek uporabe novih ocenjenih vrednosti nepremičnin

Ker se izteka prehodno obdobje, v katerem se pri odločanju o socialnih transferjih upoštevajo še stare ocene vrednosti nepremičnin, je ministrstvo za finance pod vodstvom novega finančnega ministra Andreja Širclja dobre tri tedne po začetku mandata začelo pripravljati novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bi za leto in pol zamaknila začetek uporabe novih ocenjenih vrednosti nepremičnih pri izračunih za socialne transferje.

Kot piše v predlogu zakona, ki je dostopen na portalu e-demokracija in je trenutno v usklajevanju na finančnem ministrstvu, je celotna zakonodaja na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev prilagojena obstoječim vrednostim nepremičnin.

"Ob drastičnem zvišanju vrednosti nepremičnin so obstoječe meje premoženja neprimerne, zato je treba nekatere določbe veljavne zakonodaje prilagoditi, da bo zadoščeno načelu enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in spoštovanja človekovega dostojanstva. Prav tako se struktura in vsebina podatkov, ki naj bi jih po novem pridobivali, razlikujeta od obstoječih evidenc GURS," piše v zakonskem predlogu.

Ob tem na finančnem ministrstvu kot razlog za predlagani zamik navajajo, da tako obsežne zakonske in tehnične spremembe terjajo vsaj 12 mesecev za prilagoditve informacijskega sistema.

Spremembe zakonodaje naj bi se sicer že leta 2025 lotilo takratno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministra Luke Mesca, a do pravočasne preverbe cenzusov in prilagoditve zakonodaje "zaradi velikega obsega drugih nujnih nalog ministrstva" ni prišlo.

Zaradi tega finančno ministrstvo predlaga, da se nove ocenjene vrednosti nepremičnin pri izračunih upravičenosti do socialnih transferjev začnejo uporabljati šele 31. januarja 2028.

Finančno ministrstvo: Novela že v medresorskem usklajevanju, nato v DZ po nujnem postopku

Na ministrstvu za finance so za N1 potrdili, da na pobudo ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve pripravljajo predlog zakonskih sprememb, s katerimi bi se uporaba ažurnih posplošenih vrednosti nepremičnin pri odločanju zamaknila za leto in pol. Zakonski predlog je trenutno v medresorskem usklajevanju, so nam še dejali.

"Ker se veljavni rok izteče 31. julija 2026, je treba pred iztekom tega roka zagotoviti ustrezno zakonsko podlago za nadaljnjo uporabo obstoječe ureditve. Zato se predlaga, da vlada predlog zakona obravnava in ga državnemu zboru posreduje v sprejem po nujnem postopku. Takšen postopek bi omogočil pravočasno uveljavitev predlaganih sprememb pred iztekom veljavne ureditve, pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa ne bi prišlo do pravne praznine oziroma motenj," so še navedli na finančnem ministrstvu.

Dodali so, da če bo predlagana novela zakona sprejeta, bodo CSD-ji tudi po 31. juliju 2026 pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev uporabljali enake podatke kot doslej, torej lastniško stanje nepremičnin in njihove vrednosti, evidentirane v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020.