Pogosto spregledan sadež morda izboljšuje razpoloženje starejših ljudi

Pri udeležencih manjše raziskave, ki so tri mesece redno uživali borovnice, so raziskovalci opazili zmanjšanje simptomov depresije.
Manjša pilotna raziskava nakazuje, da bi lahko vsakodnevno uživanje borovnic vplivalo na črevesne bakterije in posledično tudi na razpoloženje starejših odraslih, poroča znanstvena revija Science.
Pri udeležencih, ki so redno uživali borovnice, so raziskovalci opazili večje in doslednejše zmanjšanje simptomov depresije ter manjše spremembe v genih, povezanih z encimi črevesnih mikroorganizmov.
"Vlaknine in antocianini v borovnicah lahko vplivajo na sestavo črevesnega mikrobioma in presnovke, ki so povezani z depresijo pri starejših odraslih," je povedala vodilna avtorica raziskave dr. Courtney L. Millar, raziskovalka na Inštitutu za raziskave staranja Hinda in Arthur Marcus ter docentka medicine na Medicinski fakulteti univerze Harvard.
Da bi raziskali morebitno povezavo, so raziskovalci vključili odrasle, stare 65 let ali več, ki so bili telesno neaktivni in so imeli blage simptome depresije.
Udeleženci so tri mesece vsak dan zaužili bodisi 48 gramov borovničevega prahu, kar ustreza približno dvema skodelicama svežih borovnic, bodisi enako količino primerljivega praška s placebom.
"Naš cilj je bil s predhodno raziskavo ugotoviti, kako uživanje borovnic vpliva na črevesni mikrobiom, presnovke in simptome depresije," je povedala Millar.

Poleg preverjanja črevesnega mikrobioma so raziskovalci ocenjevali tudi simptome depresije udeležencev z vprašalniki, ki so jih udeleženci izpolnili pred in po trimesečnem obdobju.
Raziskavo je zaključilo 18 udeležencev. Večina je bila žensk, med sodelujočimi pa so prevladovali belci. V skupini s placebom je bilo osem oseb s povprečno starostjo 75 ± 6 let, v skupini, ki je uživala borovnice, pa deset oseb s povprečno starostjo 71 ± 4 leta.
Raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci, je bila pilotna. To pomeni, da gre za manjšo, predhodno raziskavo, ki jo izvedejo pred začetkom obsežnejše oziroma glavne raziskave.
Njen glavni namen je preveriti, ali je načrtovana raziskava izvedljiva, ali so raziskovalne metode ustrezne in katere morebitne težave je treba odpraviti pred glavno raziskavo.
Čeprav so pri udeležencih, ki so uživali borovnice, opazili spodbuden trend zmanjševanja simptomov depresije, raziskovalci niso ugotovili statistično značilnih razlik v izboljšanju razpoloženja med skupino z borovnicami in skupino s placebom.
To pomeni, da ugotovitve ne dokazujejo, da lahko borovnice blažijo depresijo, ponujajo pa prve namige o morebitni povezavi med uživanjem borovnic, črevesnim mikrobiomom in duševnim zdravjem.
Ugotovitve nakazujejo, da bi borovnice lahko vplivale na posamezne vidike delovanja črevesnih mikroorganizmov, tudi če ne povzročijo merljivih sprememb v celotni sestavi mikrobioma.
Za ugotovitev, ali so te spremembe povezane s pomembnejšim izboljšanjem razpoloženja oziroma zmanjšanjem simptomov depresije, bodo potrebne obsežnejše raziskave.
Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Nutrition, Health and Aging.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje