Zakaj turisti na Japonskem za sabo puščajo na tisoče kovčkov?

V preteklem letu je Japonsko obiskalo okoli 38 milijonov tujih turistov.

Poplava obiskovalcev v deželi vzhajajočega sonca je posledica vizumske liberalizacije, šibki jen, ki bivanje na Japonskem poceni za imetnike evra in dolarja, ter promocijski učinek velikih mednarodnih dogodkov (poletne olimpijske igre in svetovna razstava), piše portal N1 Srbija.

Poleg običajnih težav, ki jih predstavlja prekomerni turizem – recimo višje cene ali preobremenjenost prometnega sistema – pa se je na Japonskem pojavila še ena: zapuščeni potovalni kovčki.

Te turisti puščajo vsepovsod – na letališčih, v hotelskih sobah, na železniških postajah in celo na ulicah.

Na tokijskem letališču Narita so lani našli kar 1.073 zapuščenih kovčkov. Japonski mediji tudi navajajo, da je kar 80 odstotkov hotelirjev v Osaki, gostitelju svetovne razstave Expo 2025, v anketi lokalne turistične organizacije kot eno od poslovnih težav navedlo prav zapuščene kovčke.

Hotel Best Western Fino je, denimo, sporočil, da osebje v hotelu, ki ima 161 sob, vsak dan najde tri do štiri zapuščene kovčke.

Nočna mora hotelov, letališč, postaj ...

Glavni razlog, da so zapuščeni kovčki tema na Japonskem, je v tem, da je njihovo odstranjevanje precej zapleteno in drago.

Gre za kosovni odpadek s kovinskimi deli, ki ga ni mogoče sežgati, in za odstranjevanje takšnih odpadkov je na Japonskem treba plačati takso.

Tako je omenjeni hotel v Osaki lani za to porabil približno 2.000 dolarjev (okoli 1.700 evrov).

S temi stroški se srečujejo tudi železniške postaje, veleblagovnice in letališča.

Poleg tega morajo pred odstranitvijo poklicati policijo, da preveri, ali so ti predmeti varni oziroma ali morda vsebujejo eksplozivne naprave ali strupene snovi. Tudi zato so zapuščeni kovčki postali prava nočna mora.

Nočna mora turistov: odstranjevanje odpadkov po japonsko

Seveda se postavlja vprašanje, od kod toliko kovčkov in zakaj jih tuji turisti množično puščajo kar vsepovsod.

Odgovor je preprost, a zanimiv.

Japonski jen je v primerjavi z evrom ali ameriškim dolarjem toliko oslabel, da so kovčki kitajske izdelave, ki jih na Japonskem prodajajo za razmeroma nizke zneske, zdaj tako poceni, da jih je ponekod mogoče kupiti že za nekaj deset evrov.

Zato se tujim turistom, ki so nakupili kopico spominkov in oblačil, splača zamenjati manjše ali starejše kovčke za večje in novejše.

Težava pa je v tem, da turisti starih kovčkov ne morejo pravilno zavreči.

Sistem zbiranja odpadkov je v japonskih mestih precej zapleten. Na ulicah tako ni zabojnikov za smeti.

Odpadke odvažajo le v določenih dneh, z vnaprej določenih mest in izključno v plastičnih vrečkah.

Če pa gre za "strukturno zahtevnejši" in večji odpadek, med katere sodijo kovčki, je treba poklicati občino in vnaprej rezervirati datum ter uro, ko bo pogodbeno podjetje prišlo po tak predmet. To velja, denimo, tudi za vse električne naprave.

Ob tem mora naročnik vnaprej kupiti ustrezne kupone in jih nalepiti na predmet, ki se ga želi znebiti.

Ti služijo kot dokaz, da je plačal takso, komunalni delavci pa predmeta brez kupona ne bodo odnesli na deponijo.

Zato vestni Japonci, ki so že od malega navajeni na tak sistem in skrbno hranijo odpadke do predvidenega dneva odvoza, pogosto kritizirajo tujce zaradi slabih navad ali celo ogrožanja javnega reda in miru, saj zapuščen kovček na ulici ali letališču velja za sumljiv predmet, ki bi lahko predstavljal varnostno grožnjo.

A resnica je, da odsotnost uličnih zabojnikov in zahteven sistem odstranjevanja kosovnega odpada tujcem, ki se na Japonskem zadržujejo le kratek čas, ne ponujata veliko možnosti, še piše portal.