Preselila se je v najvarnejšo državo na svetu, a ni zdržala dolgo: presenečenj je bilo preveč

Avstralka Hannah Hamar se je odločila, da bo pustila svojo službo veterinarke in se preselila na Islandijo. Izbrala jo je potem, ko je bila otoška država leta 2025 znova razglašena za najbolj mirno državo na svetu zaradi varnosti, odsotnosti notranjih konfliktov in nizke stopnje militarizacije.

Kot je na svojem Youtube profilu povedala 27-letna Hamar, je jo ne Islandijo, kjer je do 30 leta starosti živela njena mama, vseskozi tudi nekaj vleklo.

Čakalo jo je več presenečenj

Islandija je po njenih besedah prav neverjetna in čudovita. V sedmih mesecih je doživela tako poletje kot zimo, posebej pa so ji v spominu ostala oranžna in rdeča vremenska opozorila, ki jih prebivalci jemljejo zelo resno.

"Na Islandiji morate biti zelo previdni, da ostanete varni, in ne smete voziti, kadar vreme tega ne dopušča, saj vreme tam ne prizanaša," je dejala in dodala, da je med življenjem na Islandiji doživela več oranžnih opozoril. Med enim od njih je bila v letalu, kar je opisala kot najstrašnejšo izkušnjo v svojem življenju.

Kljub temu pa vreme ni bilo glavni razlog, zaradi katerega je na koncu odšla. V odhod so jo prisilile težave s spanjem med temnimi islandskimi zimami, ko dnevne svetlobe skorajda ni.

"Največji razlog, da sem rezervirala let in se odločila vrniti domov, je bil spanec. Z nespečnostjo se nisem dobro spopadala in okoli sebe nisem imela veliko ljudi, ki bi mi pomagali ohranjati neko rutino," je pojasnila.

"Počutila sem se zelo osamljeno v državi, kjer nimam svojega kroga prijateljev niti ožje družine. Poleg tega sem zaradi zelo slabega spanca čutila, da me vse to psihično lomi. Bila sem tako neprespana, da sem se komaj prisilila oditi v službo, v temi pa je zelo težko ostati pozitiven, če nisi spal," je dodala.

Kot največji kulturni šok je Hana izpostavila razliko v odprtosti ljudi v primerjavi z Avstralijo. "Verjamem, da so, ko jih enkrat spoznate, med najprijaznejšimi ljudmi, ki jih boste srečali, vendar so zelo zaprti," je dejala. Za 27-letnico je bilo nepredstavljivo že to, da je ljudje na ulici niso pozdravili.

Drug velik izziv so bili zanjo življenjski stroški. Po njenih besedah so bile cene živil včasih tudi trikrat višje kot v Avstraliji. Večino časa je zato jedla najcenejše meso ter nezdravo in predelano hrano. "Nisem imela občutka, da si lahko privoščim sadje in zelenjavo. Če nisi bogat, restavracije pravzaprav niso možnost," je še povedala.